Skoči do osrednje vsebine

Razpis tem diplomskih del

Skladno z 10. členom Pravilnika o zaključnem delu na programih prve in druge stopnje  študent/-ka praviloma izbere razpisano temo, lahko pa po posvetovanju z mentorjem/-ico predlaga tudi nerazpisano temo diplomskega dela. Predlagano temo mora odobriti predstojnik katedre.

Študent prenovljenega triletnega programa študij zaključi z zadnjo opravljeno obveznostjo.

Študent, predhodnih štiriletnih programov lahko temo diplomskega dela prijavijo čez celo leto. Skladno s Pravilnikom o prehodu iz programov prve in druge stopnje iz sistema 4 + 1 na sistem 3 + 2 je rok za zaključek štiriletnih prvostopenjskih programov študija 30. 9. 2024 – po tem roku se programi iztečejo in jih ne bo mogoče zaključiti.

Prijavljena tema diplomskega dela velja tri leta od datuma prijave. Po tem roku mora študent temo prijaviti ponovno.

Študent lahko opravlja diplomsko delo tudi pod mentorstvom drugih habilitiranih učiteljev in predavateljev na FDV, ki niso navedeni na seznamu, če to potrdi predstojnik katedre

Teme diplomskih del so objavili naslednji pedagogi po katedrah

Katedra za kulturologijo


Prof. dr. Aleš Črnič

Mentorira teme s področij sodobnih alternativnih religijskih dogajanj; religije in države, politike, javne sfere; islama in Zahoda; indijskih religij; religije in popularne kulture; kulturnih in družbenih vidikov vegetarijanstva/veganstva

Doc. dr. Mirt Komel

Mentorira teme s področij filozofije, marksizma, strukturalizma, umetnosti, književnosti, videoiger.

Doc. ddr. Aljoša Pužar

Mentorira teme s področij: Vzhodnoazijska popularna kultura; Kreativne industrije; Urbana mladina;Kulturna geografija; Nova estetika; Kulturologija emocij; Antropologija sekualnosti; Antropologija glasu, zvoka in glasbe; Postfeminizem in neopatriarhat; Študije utopij in distopij.

Prof. dr. Peter Stanković

Teme s področij kulturološke  teorije, filmskih študij, politike identitet, popularne glasbe, mode in oblačenja, študij kulinarik in prehranjevanja ter popularne kulture  nasploh.

 

Doc. dr. Ksenija Šabec

Teme s področij preučevanja kultur, civilizacij, sodobnih kolektivnih identitet (etničnih, nacionalnih, transnacionalnih), stereotipov, nacionalizmov, etnocentrizmov, rasizmov, multikulturalizma, medkulturnosti, izobraževanja in kulturne dediščine. 

 

Izr. prof. dr. Karmen Šterk

Mentorira teme, ki jih vsebinsko pokrivata predmeta Socialna in politična antropologija in Psihoanaliza in kultura.

 

Prof. dr. Mitja Velikonja

  1. Multikulturnost, globalna kultura, procesi kulturne globalizacije in lokalizacije – študije primerov.
  2. Nacionalna kultura – študije primerov.
  3. Kultura in politika, umetnost in ideologija – študije primerov.
  4. Postmoderna kultura in umetnost – študije primerov.
  5. Alternativne kulture in subkulture – študije primerov.
  6. Vizualna kultura, dizajn in estetizacija sveta vsakdanjega življenja – študije primerov.
  7. Grafiti in street art – študije primerov.
  8. Kulturne študije športa – študije primerov.
  1. Alternative vsakdanjega življenja na področju kulture – študije primerov.
  2. Politično obredje, politična mitologija časa in prostora, politična simbologija – študije primerov.
  3. Nostlagija in kultura retra  - študije primerov.
  4. Politična mitologija zarote – študije primerov.
  5. Mitologija voditelja – študije primerov.
  6. Politične mitologije postsocialistične tranzicije – študije primerov.
  7. Nacionalne mitologije – študije primerov.
  8. Sodobne religijsko-nacionalne mitologije – študije primerov.

 

Prof. dr. Franc Mali

I. DRUŽBENI IN ETIČNI VIDIKI RAZVOJA MODERNE ZNANOSTI

Študentje se lahko po dogovoru z menoj odločijo za različne teme s področja družbenih in etičnih vidikov razvoja moderne znanosti, lahko pa izberejo tudi kateregakoli iz spodnjih že predlaganih naslovov.

 

  1. Javnosti in razvoj genske tehnologije
  2. Javnost, potrošniki in gensko spremenjena hrana
  3. Družbeni vidiki razvoja biotehnologije v globalnem kapitalizmu
  4. Bioetika in razvoj novih naprednih tehnologij
  5. Od evgenike do sodobne genetike
  6. Odnos javnosti do znanstvenih  in tehnoloških tveganj
  7. Eksperti, civilna družba in spori o znanstvenih tveganjih
  8. Poročanje slovenskih medijev o novih tehnologijah (prikaz posameznih tehnologij: informacijske tehnologije, biotehnologije, itd.)
  9. Znanstvena fikcija v umetnosti
  10. Futurologija v znanosti
  11. Huxley in krasni novi svet
  12. Družbena vizija in ideologija transhumanizma
  13. Razvoj novih naprednih tehnologij in ekološka tveganja
  14. Globalna katastrofična tveganja in nove tehnologije
  15. Etične in družbene implikacije razvoja sintezne biologije
  16. Etične in družbene implikacije razvoja nevroznanosti
  17. Znanost,     magija,  mitologija
  18. Moderna znanost kot mitologija
  19. Znanost in ideologija
  20. Darwinizem v očeh katoliške cerkve
  21. Odnos znanost – religija nekoč in danes
  22. Galilejo Galilej in katoliška cerkev
  23. Gordano Bruno in katoliška cerkev
  24. Kopernikov nazor in katoliška cerkev
  25. Isaac Netwon in srednjeveška metafizika
  26. Znanost v evropskem romanu
  27. Vpliv znanosti na nastanek modernih umetniških smeri
  28. Znanost skozi prizmo krščanske in muslimanske vere
  29. Protestantski temelji moderne znanosti in modernega racionalizma moderne znanosti
  30. Renesansa in moderna znanost
  31. Protestantizem in angleška akademija znanosti
  32. Pojem tehno-znanosti pri Brunu Latourju
  33. Merjenje publicistične produktivnosti znanosti
  34. Različni vidiki napovedovanja v znanosti in tehnologiji
  35. Indeks znanstvenih citatov in njegova uporaba za merjenje kvalitete v znanosti
  36. Znanost in totalitarne družbe
  37. Znanost v času stalinizma
  38. Znanost v času nacizma
  39. Beg možganov v znanosti
  40. Beg možganov v Sloveniji
  41. Beg možganov v Evropi in Ameriki (Izbrani primeri)
  42. Ali obstaja avtonomija znanosti v sodobnih družbah?
  43. Vpliv socialnih omrežij na znanstveno produktivnost
  44. Socialni kapital in mladi raziskovalci
  45. Teorije kreativnega socialnega okolja  in poklicna uspešnost znanstvenikov
  46. Znanost in družbena moč
  47. Elite v znanosti
  48. Nobelove nagrade v znanosti
  49. Ugledne znanstvenice in njihov boj za enakopravnost v sistemu znanosti
  50. Pojav znanosti v sodobnih medijih
  51. Pojem tehnoznanosti v sodobnih družbenih študijah znanosti
  52. Družbena konstrukcija v znanosti
  53. Znanstvena retorika in znanstveni diskurz
  54. Max Weber o znanosti kot poklicu in o znanosti kot poklicanost

 

II. EPISTEMOLOGIJA DRUŽBENIH VED

Študentje se lahko po dogovoru odločijo za različne teme s področja teorije znanstvenega spoznanja, lahko pa izberejo tudi kateregakoli iz spodnjih že predlaganih naslovov.

 

  1. Znanost, magija, mitologija.
  2. Moderna znanost kot mitologija
  3. Znanost in ideologija
  4. Model razvoja znanosti pri Karlu Popperju
  5. Model razvoja znanosti pri Thomasu Kuhnu
  6. Paradigme in stili mišljenja v znanosti
  7. Običajna znanost in pojem paradigme v znanosti
  8. Pojem znanstvene revolucije pri Thomasu Kuhnu
  9. Model razvoja znanosti pri Stephanu Toulminu
  10. Popper in tretji svet znanosti
  11. Webrova metoda idealnih tipov
  12. Actor-network teorije v znanosti
  13. Karin Knorr-Cetina in antropologija znanosti
  14. Relativizem v moderni znanosti
  15. John Horgan o mejah znanstvenega vedenja

Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 27. junij 2017 | v kategoriji: 2017/18