Skoči do osrednje vsebine

Razpis tem diplomskih del

Skladno z 10. členom Pravilnika o zaključnem delu na programih prve in druge stopnje  študent/-ka praviloma izbere razpisano temo, lahko pa po posvetovanju z mentorjem/-ico predlaga tudi nerazpisano temo diplomskega dela. Predlagano temo mora odobriti predstojnik katedre.

Študent prenovljenega triletnega programa študij zaključi z zadnjo opravljeno obveznostjo.

Študent, predhodnih štiriletnih programov lahko temo diplomskega dela prijavijo čez celo leto. Skladno s Pravilnikom o prehodu iz programov prve in druge stopnje iz sistema 4 + 1 na sistem 3 + 2 je rok za zaključek štiriletnih prvostopenjskih programov študija 30. 9. 2024 – po tem roku se programi iztečejo in jih ne bo mogoče zaključiti.

Prijavljena tema diplomskega dela velja tri leta od datuma prijave. Po tem roku mora študent temo prijaviti ponovno.

Študent lahko opravlja diplomsko delo tudi pod mentorstvom drugih habilitiranih učiteljev in predavateljev na FDV, ki niso navedeni na seznamu, če to potrdi predstojnik katedre

Teme diplomskih del so objavili naslednji pedagogi po katedrah

Katedra za kulturologijo


Red. prof. dr. Aleš Debeljak

  1. Alma Karlin: svetovljansko življenje
  2. Salman Rushide: skrivaško življenje
  3. Ivan Cankar in Dunaj
  4. Vladimir Nabokov: Govori, spomin!
  5. Marjan Rožanc: športno življenje
  6. Franc Lainšček-Feri in popularni žanri
  7. »Druga Evropa« in Czeslaw Milosz
  8. Neue Slowenische Kunst: globalna tržna znamka
  9. Potepuhi, turisti in nomadi
  10. Muzeji, vlade in korporacije
  11. Vsakdo sam stoji na srcu zemlje, s sončnim žarkom preboden: Kult genija v romantiki in danes
  12. Slovenska erotična proza
  13. Sizif proti Dionizu: Albert Camus in Henry Miller
  14. Ameriški pisatelji v prostovoljnem eksilu: Pariz v tridesetih letih, Praga v devetdesetih letih

Doc. dr. Mirt Komel

  1. Ljubiti (se) v času (post)modernizma: pojem ljubezni od Platona do Lacana
  2. Prijateljevati v postmoderni: fenomen Facebook skozi Aristotela in Nancyja 
  3. Postmoderni želeči subjekt: od Goethejevega Fausta do Lacanove teorije želje
  4. Kultura (ne)nasilja: Gandi, Hitle, Obama skozi Žižkovo teorijo nasilja
  5. Heglovski vidiki marksizma ali kako je Hegel bral Marxa?

Izr. prof. dr. Peter Stanković

Teme s področij kulturološke teorije, filmskih študij, politike identitet, popularne glasbe, mode in oblačenja, študij kulinarik in prehranjevanja ter popularne kulture nasploh.

Red. prof. dr. Alenka Švab

Po dogovoru s študentom/študentko s področij študij spolov in glbt študij, seksualnosti, zasebnosti in intimnosti, telesa ter vsakdanjega življenja.

Red. prof. dr. Mitja Velikonja

  1. Multikulturnost, globalna kultura, procesi kulturne globalizacije in lokalizacije – študije primerov
  2. Nacionalna kultura – študije primerov
  3. Kultura in politika, umetnost in ideologija – študije primerov
  4. Postmoderna kultura in umetnost – študije primerov
  5. Alternativne kulture in subkulture – študije primerov
  6. Vizualna kultura, dizajn in estetizacija sveta vsakdanjega življenja – študije primerov
  7. Grafiti in street art – študije primerov
  8. Kulturne študije športa – študije primerov
  9. Alternative vsakdanjega življenja na področju kulture – študije primerov
  10. Politično obredje, politična mitologija časa in prostora, politična simbologija – študije primerov
  11. Nostlagija in kultura retra - študije primerov
  12. Politična mitologija zarote – študije primerov
  13. Mitologija voditelja – študije primerov
  14. Politične mitologije postsocialistične tranzicije – študije primerov
  15. Nacionalne mitologije – študije primerov
  16. Sodobne religijsko-nacionalne mitologije – študije primerov

Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 04. junij 2014 | v kategoriji: 2014/15