Razpis tem diplomskih del
Skladno z 10. členom Pravilnika o zaključnem delu na programih prve in druge stopnje študent/-ka praviloma izbere razpisano temo, lahko pa po posvetovanju z mentorjem/-ico predlaga tudi nerazpisano temo diplomskega dela. Predlagano temo mora odobriti predstojnik katedre.
Študent prenovljenega triletnega programa študij zaključi z zadnjo opravljeno obveznostjo.
Študent, predhodnih štiriletnih programov lahko temo diplomskega dela prijavijo čez celo leto. Skladno s Pravilnikom o prehodu iz programov prve in druge stopnje iz sistema 4 + 1 na sistem 3 + 2 je rok za zaključek štiriletnih prvostopenjskih programov študija 30. 9. 2024 – po tem roku se programi iztečejo in jih ne bo mogoče zaključiti.
Prijavljena tema diplomskega dela velja tri leta od datuma prijave. Po tem roku mora študent temo prijaviti ponovno.
Študent lahko opravlja diplomsko delo tudi pod mentorstvom drugih habilitiranih učiteljev in predavateljev na FDV, ki niso navedeni na seznamu, če to potrdi predstojnik katedre
Teme diplomskih del so objavili naslednji pedagogi po katedrah
Katedra za kulturologijo
Vsi habilitirani predavatelji, ki predavajo na programu kulturologije: Teme s področij, ki jih vsebinsko pokrivajo v svojih predmetih.
Skladno z 8. členom Pravilnika o diplomskem delu študent praviloma izbere razpisano temo, lahko pa po posvetovanju z mentorjem predlaga tudi nerazpisano temo diplomskega dela. Predlagano temo mora odobriti predstojnik katedre.
red. prof. dr. Aleš Debeljak
- Ivan Cankar in Franz Kafka
- Pablo Neruda in komunizem
- Walter Benjamin
- George Orwell in španska državljanska vojna
- Ivo Andrić in bosanski multikulturalizem
- "Čefurji" v slovenski kulturi
- Trubadurji in islam
- Boris Pahor, nacionalizem in fašizem
- Vitomil Zupan in Ernst Hemingway
- Danilo Kiš in "jogi vs. komisar"
- Joe Sacco in reportažni strip
- Politika in estetika: socialistični vs. kapitalistični realizem
- Tematika po izbiri študenta/ke, v skladu z dogovorom
Izr. prof. dr. Anton Krabmerger
- Izobraževanje, trgi dela, zaposlovanje
- Spreminjanje univerz, akademske kulture
- Stratifikacija, neenakost, mobilnost
- Segregacija, diskriminacije, marginalizacija
- Modernizacija, razvoj, okolje – dileme
- Širjenje in sprejem tehnologij – primeri
- Primerjava metod (v kulturnih študijah)
- Drugo, po dogovoru
Red. prof. dr. Franc Mali
- Znanstveni in tehnološki riziki moderne znanosti
- Javnost in tveganja v moderni znanosti
- Družbeni in etični vidiki kloniranja v znanosti
- Družbeni in etični vidiki zaščite intelektualne lastnine v moderni znanosti
- Nove paradigme razvoja konvergetnih tehnologij
- Znanost, magija, mitologija
- Moderna znanost kot mitologija
- Pojem lepega v znanosti in umetnosti
- Družbena organizacija znanosti v Sloveniji
- Ali Slovenija je družba znanja
- Kulturne tradicije in njihov vpliv na razvoj moderne znanosti in tehnologije (Študije posameznih primerov: Kitajska, Japonska, itd.)
- Renesansa in moderna znanost
- Protestantizem in moderna znanost
- Bruno Latour o družbeni konstrukciji tehnologij
- Znanost in totalitarne družbe
- Znanost v času stalinizma
- Znanost v času nacizma
- Znanost v času enopartijskega sistema v Sloveniji
- Beg možganov v znanosti
- Vpliv socialnih omrežij na znanstveno produktivnost
- Socialni kapital in mladi raziskovalci
- Elite v znanosti
- Podoba znanosti v sodobnih medijih
- Evolucionistični in revolucionarni modeli razvoja znanosti
- Paradigme in stili mišljenja v znanosti
- Znanstvena periferija in center: Primer Slovenije
- Pojem znanstvene revolucije
doc. dr. Peter Stanković
Teme s področij kulturološke teorije, filmskih študij, politike identitet, popularne glasbe, študij kulinarik in prehranjevanja ter popularne kulture nasploh.
Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 19. junij 2012 | v kategoriji: 2011/12