Razpis tem diplomskih del

Skladno z 10. členom Pravilnika o zaključnem delu na programih prve in druge stopnje  študent/-ka praviloma izbere razpisano temo, lahko pa po posvetovanju z mentorjem/-ico predlaga tudi nerazpisano temo diplomskega dela. Predlagano temo mora odobriti predstojnik katedre.

Študent novega programa mora temo diplomskega dela prijaviti v zadnjem letniku, in sicer najkasneje do 15. marca.

Študent, ki teme diplomskega dela ne bo prijavil v zadnjem letniku do 15. marca, teme ne more prijaviti naknadno v tekočem študijskem letu in diplomskega dela ne more zagovarjati v tekočem študijskem letu. Temo lahko prijavi po 1. oktobru naslednje študijsko leto.

Prijavljena tema diplomskega dela velja tri leta od datuma prijave. Po tem roku mora študent temo prijaviti ponovno.

Študent lahko opravlja diplomsko delo tudi pod mentorstvom drugih habilitiranih učiteljev in predavateljev na FDV, ki niso navedeni na seznamu, če to potrdi predstojnik katedre.

Teme diplomskih del so objavili naslednji pedagogi po katedrah

Katedra za kulturologijo


Vsi habilitirani predavatelji, ki predavajo na programu kulturologije: Teme s področij, ki jih vsebinsko pokrivajo v svojih predmetih.

Skladno z 8. členom Pravilnika o diplomskem delu študent praviloma izbere razpisano temo, lahko pa po posvetovanju z mentorjem predlaga tudi nerazpisano temo diplomskega dela. Predlagano temo mora odobriti predstojnik katedre.

red. prof. dr. Aleš Debeljak

  1. Ivan Cankar in Franz Kafka
  2. Pablo Neruda in komunizem
  3. Walter Benjamin
  4. George Orwell in španska državljanska vojna
  5. Ivo Andrić in bosanski multikulturalizem
  6. "Čefurji" v slovenski kulturi
  7. Trubadurji in islam
  8. Boris Pahor, nacionalizem in fašizem
  9. Vitomil Zupan in Ernst Hemingway
  10. Danilo Kiš in "jogi vs. komisar"
  11. Joe Sacco in reportažni strip
  12. Politika in estetika: socialistični vs. kapitalistični realizem
  13. Tematika po izbiri študenta/ke, v skladu z dogovorom

Izr. prof. dr. Anton Krabmerger

  1. Izobraževanje, trgi dela, zaposlovanje
  2. Spreminjanje univerz, akademske kulture
  3. Stratifikacija, neenakost, mobilnost
  4. Segregacija, diskriminacije, marginalizacija
  5. Modernizacija, razvoj, okolje – dileme
  6. Širjenje in sprejem tehnologij – primeri
  7. Primerjava metod (v kulturnih študijah)
  8. Drugo, po dogovoru

Red. prof. dr. Franc Mali

  1. Znanstveni in tehnološki riziki moderne znanosti
  2. Javnost in tveganja v moderni znanosti
  3. Družbeni in etični vidiki kloniranja v znanosti
  4. Družbeni in etični vidiki zaščite intelektualne lastnine v moderni znanosti
  5. Nove paradigme razvoja konvergetnih tehnologij
  6. Znanost, magija, mitologija
  7. Moderna znanost kot mitologija
  8. Pojem lepega v znanosti in umetnosti
  9. Družbena organizacija znanosti v Sloveniji
  10. Ali Slovenija je družba znanja
  11. Kulturne tradicije in njihov vpliv na razvoj moderne znanosti in tehnologije (Študije posameznih primerov: Kitajska, Japonska, itd.)
  12. Renesansa in moderna znanost
  13. Protestantizem in moderna znanost
  14. Bruno Latour o družbeni konstrukciji tehnologij
  15. Znanost in totalitarne družbe
  16. Znanost v času stalinizma
  17. Znanost v času nacizma
  18. Znanost v času enopartijskega sistema v Sloveniji
  19. Beg možganov v znanosti
  20. Vpliv socialnih omrežij na znanstveno produktivnost
  21. Socialni kapital in mladi raziskovalci
  22. Elite v znanosti
  23. Podoba znanosti v sodobnih medijih
  24. Evolucionistični in revolucionarni modeli razvoja znanosti
  25. Paradigme in stili mišljenja v znanosti
  26. Znanstvena periferija in center: Primer Slovenije
  27. Pojem znanstvene revolucije

doc. dr. Peter Stanković

Teme s področij kulturološke teorije, filmskih študij, politike identitet, popularne glasbe, študij kulinarik in prehranjevanja ter popularne kulture nasploh.


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 19. junij 2012 | v kategoriji: 2011/12