Razpis tem diplomskih del

Skladno z 10. členom Pravilnika o zaključnem delu na programih prve in druge stopnje  študent/-ka praviloma izbere razpisano temo, lahko pa po posvetovanju z mentorjem/-ico predlaga tudi nerazpisano temo diplomskega dela. Predlagano temo mora odobriti predstojnik katedre

Študent novega programa mora temo diplomskega dela prijaviti v zadnjem letniku, in sicer najkasneje do 15. marca.

Študent, ki teme diplomskega dela ne bo prijavil v zadnjem letniku do 15. marca, teme ne more prijaviti naknadno v tekočem študijskem letu in diplomskega dela ne more zagovarjati v tekočem študijskem letu. Temo lahko prijavi po 1. oktobru naslednje študijsko leto.

Prijavljena tema diplomskega dela velja tri leta od datuma prijave. Po tem roku mora študent temo prijaviti ponovno.

Študent lahko opravlja diplomsko delo tudi pod mentorstvom drugih habilitiranih učiteljev in predavateljev na FDV, ki niso navedeni na seznamu, če to potrdi predstojnik katedre.

Teme diplomskih del so objavili naslednji pedagogi po katedrah

Katedra za informatiko in metodologijo


doc. dr. Jaro BERCE

  1. ePoslovanje (eBusiness) in/ali ePodjetje na Internetu
  2. (e)Governance in leadership (v Upravi)
  3. eStoritve (za podjetja in državljane)
  4. Računalništvo v oblaku (Cloud computing)
  5. Semantični WEB /2.0, 3.0/
  6. »Inteligentni« WEB (Internet of Things – Internet of everything)
  7. Reality augmentation
  8. Green ICT

doc. dr. Mitja HAFNER FINK

  1. Vrednote in družbeni razvoj – mednarodna ali medčasovna primerjalna analiza podatkov družboslovnih anketnih raziskav (WVS/EVS, ESS, ISSP, SJM) (možnih več konkretnih tem)
  2. Družbene neenakosti in tranzicija – (primerjalna) analiza podatkov anketnih družboslovnih raziskav (ISSP, SJM) (možnih več različnih tem)
  3. Podatki (mednarodnih) družboslovnih anket kot subjektivni kazalniki razvitosti
  4. Kakovost merjenja v kontekstu mednarodnih družboslovnih anket. (možnih je več različnih tem, ki obravnavajo: a) različne raziskave kot npr. ISSP, ESS, EVS; ali b) različne merjene koncepte)
  5. Vrednote in objektivnost družboslovnega raziskovanja

red. prof. dr. Valentina HLEBEC

  1. Oblikovanje anketnega vprašalnika
  2. Osebna omrežja
  3. Kakovost življenja starih ljudi

izr. prof. dr. Tina KOGOVŠEK

  1. Merjenje in analiza socialnih omrežij
  2. Socialna opora

red. prof. dr. Andrej MRVAR

  1. Aplikacija Saatyevega pristopa pri večkriterijskem odločanju
  2. Analiza izbranega omrežja

doc. dr. Gregor PETRIČ

  1. Pojasnjevanje in merjenje občutka pripadnosti v spletnih skupnostih: vsebinski in metodološki vidiki
  2. Evalvacija programov vseživljenjskega izobraževanja: vsebinski in metodološki vidiki
  3. Analiza komentarjev na medijskih spletnih portalih skozi prizmo deliberativnosti
  4. Pojasnjevanje in napovedovanje participacije v spletnih skupnostih
  5. Zaupanje v računalniško posredovanih medosebnih odnosih
  6. Idealizirano samopredstavljanje v spletnih socialnih omrežjih
  7. Javno izražanje mnenja v političnih spletnih forumih
  8. Konceptualizacija in merjenje kvalitete vsakdanjega političnega govora
  9. Opolnomočenje preko medicinskih spletnih forumov

doc. dr. Damjan ŠKULJ

  1. Načrtovanje kadrov z markovskimi verigami
  2. Semi-markovski model za načrtovanje kadrov
  3. Modeliranje družbene mobilnosti z markovskimi verigami
  4. Teorija iger in mere politične moči

doc. dr. Janez ŠTEBE

  1. Strategije mešanih metod in povezovanja podatkov
  2. Diktatorstvo problema
  3. Standardi za merjenje spremenljivk (demografski, stališča,…)
  4. Arhiviranje konteksta in sekundarna analiza
  5. Analiza in vizualizacija
  6. Kakovost in kvantitativno raziskovanje
  7. Kakovost in kvalitativno raziskovanje
  8. Longitudinalna analiza na podatkih Slovensko javno mnenje (izbrane teme)
  9. Primerjalna večnivojska analiza (izbrane teme iz mednarodnih anketnih raziskav)
  10. Analiza referendumskih podatkov (izbrani referendum)
  11. Post-pozitivizem
  12. Feministična metodologija
  13. Metodološki nacionalizem
  14. Metapodatki za družboslovne podatke
  15. Semantični splet
  16. Harmonizacija podatkov Ankete o delovni sili
  17. Anonimizacija podatkov
  18. Repozitoriji in spletne skupnosti
  19. Skupnostno recenziranje v digitalnih spletnih znanstvenih revijah
  20. Zgodovina odprtega dostopa
  21. Koristi odprtega dostopa
  22. Avtorske pravice v digitalnih okoljih
  23. Učna gradiva za družboslovje (izbrane teme, pregled, priprava)
  24. Arhiviranje osebne zgodovine na družabnih omrežjih

red. prof. dr. Vasja VEHOVAR

  1. Tehnični in metodološki vidiki spletnega anketiranja.
  2. Vmesnik za pogoje v spletnih anketah.

doc. dr. Aleš ŽIBERNA

  1. Evalvacija različnih tipov posplošenega bločnega modeliranja na empiričnih/nem omrežjih/u
  2. Analiza poljubnega omrežja s posplošenim bločnim modeliranjem

Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 19. junij 2012 | v kategoriji: 2011/12