Razpis tem diplomskih del

Skladno z 10. členom Pravilnika o zaključnem delu na programih prve in druge stopnje  študent/-ka praviloma izbere razpisano temo, lahko pa po posvetovanju z mentorjem/-ico predlaga tudi nerazpisano temo diplomskega dela. Predlagano temo mora odobriti predstojnik katedre

Študent novega programa mora temo diplomskega dela prijaviti v zadnjem letniku, in sicer najkasneje do 15. marca.

Študent, ki teme diplomskega dela ne bo prijavil v zadnjem letniku do 15. marca, teme ne more prijaviti naknadno v tekočem študijskem letu in diplomskega dela ne more zagovarjati v tekočem študijskem letu. Temo lahko prijavi po 1. oktobru naslednje študijsko leto.

Prijavljena tema diplomskega dela velja tri leta od datuma prijave. Po tem roku mora študent temo prijaviti ponovno.

Študent lahko opravlja diplomsko delo tudi pod mentorstvom drugih habilitiranih učiteljev in predavateljev na FDV, ki niso navedeni na seznamu, če to potrdi predstojnik katedre.

Teme diplomskih del so objavili naslednji pedagogi po katedrah

Katedra za družboslovno informatiko in metodologijo


Izr. prof. dr. Jaroslav Berce

  1. Novi modeli poslovanja in storitve na Internetu (ePoslovanje - eBusiness)
  2. Družboslovni vplivi novih tehnologij in omrežij pri:
  3. Green ICT
  4. Reality augmentation
  5. »Inteligentni« WEB (Internet of Things – Internet of everything; Semantični WEB /2.0, 3.0/)
  6. Gamification (v poslovnem svetu, v izobraževanju …)

Izr. prof. dr. Vesna Dolničar

  1. Dejavniki sprejemanja pametnih telefonov med starejšimi
  2. Dejavniki sprejemanja podpornih tehnologij med starejšimi (telezdravje, teleoskrba)
  3. Uporabniška izkušnja starejših s podpornimi tehnologijami
  4. Merjenje digitalnih neenakosti

Izr. prof. dr. Mitja Hafner-Fink

  1. Koncept državljanstva v okviru mednarodnih anketnih raziskav (npr. ISSP, ESS) Možnih več različnih tem, ki obravnavajo raziskovalne probleme: problem operacionalizacije različnih konceptov, preseganje klasičnega koncepta državljanstva...
  2. Kazalniki družbeno-ekonomskega položaja v okviru družboslovnih anket  (možnih več konkretnih tem: Slovenija, mednarodne in medčasovne primerjave, primerjava različnih mednarodnih anketnih programov kot so ESS, ISSP, EVS…)
  3. Različne teme, ki so primarno utemeljene na analizi podatkov nacionalnih družboslovnih anket (npr. SJM) ali podatkov mednarodnih družboslovnih anket (npr. ISSP, ESS, EVS/WVS).

Prof. dr. Valentian Hlebec

  1. Oblikovanje anketnega vprašalnika
  2. Osebna omrežja in socialna opora
  3. Kakovost življenja starih ljudi

Prof. dr. Tina Kogovšek

  1. Merjenje v anketnih raziskavah
  2. Merjenje socialnih omrežij
  3. Socialna opora
  4. Kakovost merjenja (zanesljivost, veljavnost)
  5. Intimni življenjski stili študentov v Sloveniji (partnerske zveze, prakse, stališča, zdravje)

Doc. dr. Luka Kronegger

  1. Teme s področja sociologije znanosti: znanostveno sodelovanje, bibliografske analize, omrežja citiranj Teme s področja kulturnega marketinga (analiza) Teme s področja delovanja deležnikov aktivnih na področju otroške debelosti (analiza)

  2. Analiza poljubnega omrežja
    Uporaba različnih pristopov k analizi in zajemu podatkov s spleta

Doc. dr. Bojana Lobe

  1. Raziskave z majhnimi otroci (0-8): etični vidiki
  2. Raziskave z majnini otroci (0-8): metodološki izzivi
  3. Uporaba QCA na mikro nivoju: pomen izbire primerov
  4. Primerjava offline in online poglobljenih intervjujev
  5. Ekspertni intervjuji online: metodološki izzivi
  6. Uporaba digitalnih tehnologij pri majhnih otrocih (0-8)
  7. Primerjava različnih video aplikacij za izvedbo online fokusnih skupin
  8. Diadni intervjuji
  9. Kombinacija metod na spletu
  10. Kvaliteta podatkov pri integraciji kvalitativnih in kvantitativnih metod

Prof. dr. Andrej Mrvar

  1. Aplikacija Saatyevega pristopa pri večkriterijskem odločanju
  2. Analiza izbranega omrežja

Izr. prof. dr. Gregor Petrič

  1. Teme na področju blockchain tehnologije: Vloga skupnosti v uspešnosti blockchain podjetij, Pripravljenost sprejetja in uporabe (izbranih) decentraliziranih aplikacij in kriptovalut, Demokratični potencial blockchain tehnologije, Učinki monetarizacije participacije
  2. Spletne (zdravstvene) skupnosti in online interakcija: Kolektivno opolnomočenje in socialni kapital, E-zdravstvena pismenost, Informacijski mehurčki in kvaliteta informacij
  3. Metodološke teme: Učinek različnih metod na kvaliteto zbiranja lestvic z veliko trditvami, Učinki načina anketiranja na kvaliteto podatkov o socialnih omrežjih (že zbrani podatki), Metodološki eksperimenti na ravni merjenja teorije načrtovanega vedenja (že zbrani podatki)
  4. Človeški faktor v informacijski varnosti: Vidik spola, razlike med industrijami, pomen komuniciranja, norme
  5. Sociološko-demografske teme na GGP podatkih

Doc. dr. Andraž Petrovčič

  1. Tipologije podpornih tehnologij na pametnih telefonih in razširjenost njihovih aplikacij v vsakdanjem življenju (zdravje, socialna oskrba, prosti čas)
  2. Primerjava uporabniške izkušnje na običajnih in prilagojenih uporabniških vmesnikih mobilnih telefonov za starejše
  3. Dejavniki sprejemanja in uporabe nosljivih tehnologij (angl. wearable technologies) v vsakdanjem življenju in v kontekstu storitev za podporo iz okolja pri samostojnem življenju (angl. ambient assisted living solutions)
  4. Uporabniška izkušnja ob prvi uporabi (angl. out-of-box experience)
  5. Zasnova, izdelava in evalvacija uporabniške izkušnje za izbrani (interaktivni) prototip mobilne aplikacije (op. tema predpostavlja samostojno poznavanje/spoznavanje s programskim orodjem Axure)
  6. Medijska večopravilnost med starejšimi odraslimi
  7. Dejavniki uspešnosti e-novičnikov v digitalnem marketingu
  8. Primerjalne evalvacije mobilnih aplikacij za spletno anketiranje s testi uporabnosti in hevristično analizo

Izr. prof. dr. Damijan Škulj

  1. Statistično določanje vplivnih uporabnikov v socialnih omrežjih
  2. Priporočilni sistemi v različnih panogah (turizem, prodaja, ….)
  3. Uporaba metod podatkovnega rudarjenja v napovedovanju osipa uporabnikov v različnih panogah (telekomunikacije, prodaja, e-poslovanje, zavarovalništvo, ...)
  4. Vidiki odločanja po več kriterijih pri poslovanju
  5. Drugi vidiki podatkovnega rudarjenja pri poslovanju (CRM, preprečevanje goljufij, ...)

Prof. dr. Vasja Vehovar

  1. Časovna distanca: Evalvacija spletne aplikacije www.gaptimer.eu in www.timedistance.net (v somentorstvu s prof. Sicherlom, glej tudi Sicherl, 2014; Sicherl, 2015; Sicherl, 2016;
  2. Anketni vprašalnik za merjenje obsega akademske nepoštenosti oziroma kršitev etičnih standardov v družboslovnem raziskovanju;
  3. Študentske ankete: vsebinski in metodološki vidiki na nivoju FDV, UL ali na splošno (glej: ul.1ka.si);
  4. Spletna pedofilija: vsebinski in metodološki vidiki, prelevanca v populaciji, pristopi k odkrivanju (npr. spletno-oko) in preprečevanju  (npr. stopitnow);
  5. Spletne ankete: statistični, metodološki, tehnični, finančni, softverski, managerski in mednarodno primerjani vidiki spletnega zbiranja, analize in procesiranja podatkov. Nekaj aktualnih tem: anketni podatki in big data, uporaba orodja 1KA (UX, promocija, obravnava izbrane funkcionalnosti), primerjava orodij za spletno anketiranje, mobilne ankete in aplikacije, obravnava občutljivih vprašanj, načini anketiranja in rekrutiranja, problem volilnih napovedi.

Izr. prof. dr. Aleš Žiberna

  1. Evalvacija različnih tipov posplošenega bločnega modeliranja na empiričnih/nem omrežjih/u
  2. Analiza poljubnega omrežja s posplošenim bločnim modeliranjem
  3. Analiza poljubnega omrežja
  4. Analize na podlagi podatkov s Twitter-ja, javno dostnega dela Facbook-a ali podobnih podatkov. Lahko gre za analizo vsebine, "povezav" ali obojega (potrebno dobro poznavanje R-ja ali Pythona).
  5. Karkoli, kje je poudarek na uporabi multivariatnih metod ali metod podatkovnega rudarjenja
  6. Izdelava paketa za R za kakšno izmed slabo podprtih statističnih metod (na primer diskriminantno analizo, kanonično korelacijo)
  7. Avtomatsko generiranje poročil s pomočjo statističnega paketa R in Sweave/Knitr-ja (rabite nek svoj problem).
  8. Izdelava spletne aplikacije iz področja statistike ali analize podatkov (npr. za izris trenutno najpogostejših besed na (slovenskem) Twitterju, za simuliranje vzorčnih porazdelitev, za interaktiven prikaz rezultatov določene raziskave, podatkovja …), priporočljiva uporaba paketa Shiny/Shiny server (R).

Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 21. junij 2018 | v kategoriji: 2018/19