Predmeti

Biopolitika
Pri predmetu Biopolitika se študentke in študentje najprej seznanijo s teoretskim nastankom in razvojem koncepta biopolitike, od Foucaultove hipoteze, ki pravi, da se biooblast ne izvaja preko zavesti in ideologije, ampak v telesu in s telesom, do sodobnih konceptualiziranj politike v razmerju do "bios", do življenja.

Diplomsko delo
Individualno delo s študenti: pomoč in svetovanje v vseh fazah pisanja diplomskega dela.

E-demokracija
E-demokracija je vezana na obstoj demokratičnih ureditev in na pojav informacijsko komunikacijske tehnologije, ki se nenehno razvija, nova orodja pa se ustrezno implementirajo tudi v obstoječih komunikacijskih in političnih procesih kot dodatna možnost pri participaciji državljanov. S tem se odpira vrsto novih problemov, omejitev in možnosti.

Genealogije državljanstva
Študenti se seznanijo z zgodovino koncepta državljanstva skozi soočanje vsakokratnega zgodovinskega konstituiranega državljanstva in konstituirajočih državljanskih praks.

Izbrani problemi sodobnih politoloških teorij
Predmet študente seznani s ključnimi političnimi teorijami druge polovice 20. stoletja in jih vzpodbuja k razpravam o vprašanjih, dilemah in rešitvah, ki jih te teorije identificirajo. Obravnava in interpretira sodobne politološke teorije, argumente in paradigme, ki na povsem nove načine naslavljajo glavne politične koncepte (post)modernega sveta.

Kolonializem in dekolonizacija
Predavanja pri predmetu Kolonializem in dekolonizacija so namenjena analiziranju in kontekstualiziranju kolonizacijskih procesov v svetu od poznega 15. stoletja naprej, dekolonizacijskih procesov od zgodnjega 19. stoletja naprej ter nekolonializma in neoimperializma v sodobnem svetu.

Kvalitativne metode raziskovanja v politologiji
Predmet seznanja študente z osnovnimi pristopi h kvalitativnemu preučevanju politoloških problemov.

Mednarodni odnosi
Cilj predmeta je naučiti študente temeljnih značilnosti sodobne mednarodne skupnosti in njenega (zgodovinskega) razvoja ter jih uvesti v znanstveno disciplino mednarodnih odnosov – v problematiko, ki jo ta znanstvena disciplina obravnava. Prav tako ima predmet za cilj aktualizacijo uvodnih razlag z obravnavo aktualnih problemov sodobne mednarodne skupnosti.

Metodologija politološkega raziskovanja
Namen predmeta je opremiti študente politologije s temeljnimi znanji, potrebnimi za empirično raziskovanja v nedeterminističnih vedah. Na predavanjih so predstavljeni in kritično ovrednoteni najpogosteje uporabljeni pristopi in metode politološkega raziskovanja, cilj pa je pridobiti pregledno znanje, ki omogoča kasnejše podrobnejše raziskovalne specializacije. Študijske obveznosti vključujejo sprotno aktivno delo na manjšem skupinskem raziskovalnem projektu.

Moderna zgodovina
Predmet Moderna zgodovina celovito osvetli in kritično relativizira zadnji dve stoletji s poudarkom na kritiki zahodnocentričnih interpretacij zgodovine. Ob poglavitnem fokusu na političnih temah zajame tudi druge pomembne aspekte humanih odnosov in interakcije z okoljem (ekonomske, socialne, kulturne, etnične, okoljske itd.)

Nova političnost in globalna družbena gibanja
Študenti spoznajo nastanek paradigme novih družbenih gibanj po letu `68 in njihovo transformacijo v globalna družbena gibanja.

Politična ekologija
Vsebina predmeta obsega najprej kratek pregled osnovnih konceptov sodobne države in njenih politik, ki se navezujejo na področje narave, okolja ter prostora ter različni koncepti, ki omogočajo razumevanje konfliktnih situacij, ko do njih pride, in tudi koncepti za obhod konfliktov skozi različne demokratične mehanizme in razumevanja problematike.

Politična filozofija
Temeljni sklopi: antična politična filozofija, srednjeveška politična teologija, novoveška politična filozofija, liberalna politična filozofija, utilitarizem in radikalizem, ameriška politična filozofija, (neo)pluralizem, koservativna politična filozofija, nemška klasična filozofija, marksistična politična filozofija, kitična teorija družbe, psihoanaliza in politika, (post)strukturalizem.

Politična kultura
Predmet obsega vsebine in metode znanstvenega pristopa k proučevanju večplastnega fenomena politične kulture, na kateri temelji stabilnost oz. spreminjanje političnega sistema, političnega obnašanja političnih akterjev, njihove politične zavesti ipd.

Politične institucije in politični procesi
Predmet je namenjen seznanitvi študentov s temeljnimi političnimi institucijami in procesi.

Politični ekstremizem
Predmet reflektira fenomen političnega ekstremizma kot enega temeljnih dejavnikov polja političnega in ambivalentenga vpliva na to polje.

Politični sistem Republike Slovenije
Osnovni cilj predmeta je študente na metodološko sistematičen in vsebinsko celovit način seznaniti s slovenskim političnim sistemom, njegovimi institucijami in strukturo.

Politika globalizacije
Predmet je namenjen analiziranju vpliva fenomena globalizacije. V luči globalizacijskih procesov se obravnavajo osnovni politološki koncepti, kot sta država in demokracija, ter na samo narava politike.

Politika migracij
Študenti se seznanijo s fenomenom migracij v obdobju globalizacije, s poglavitnimi migracijskimi tokovi, institucijami, dogovori in politikami, ki skušajo regulirati migracije na globalni ravni, ter z avtonomnim karakterjem migrantskih praks.

Politika skupine
Politika skupine je veščinski predmet, kjer se študenti s samostojnim učenjem skozi sprotno simulacijo komunikacijskih situacij seznanjajo z osnovami psihologije ter tehnikami in metodami vodenja in komuniciranja v najrazličnejših skupinah, kakor tudi z osnovami javnega nastopanja, osnovnimi metodami preprečevanja in reševanja konfliktov ter nekaterimi najširše uporabljanimi načrtovalskimi procesi v sodobnih organizacijah.

Politika tretjega sveta
Predmet Politika Tretjega sveta je namenjen seznanitvi študentov s specifičnim segmentom (neo)kolonialnega diskurza, ki z vztrajnim prostorskim umeščanjem "Tretjega sveta" negira ekonomsko in socialno determiniranost tega fenomena. Identifikacija značilnih problemov Tretjega sveta bo potekala s "kavzalno analizo" in na študijah primerov.

Politika, spol in emocije
Poudarek celotnega programa bo v re-formulaciji in re-politizaciji emocij ter na kritični analizi vloge emocij v (demokratični in populistični) politiki, v politični participaciji in mobilizaciji.

Politologija seksuacije
Predmet študentu omogoči vpogled v postmoderne refleksije skupnega teoretskega polja političnih ved in psihoanalize.

Praktikum
Študenti se seznanijo z osnovami znanstvenega pisanja, kjer je glavni poudarek, inter alia, na pregledu možnih načinov citiranja, primernim diskurzom in strukturo znanstvenih besedil ter drugimi pravili pisanja/urejanja besedil. V drugem delu se študenti seznanijo z iskanjem (sekundarnih) virov v bazah podatkov oziroma zbirkah, ki so na voljo preko ODKJG, v zadnjem delu pa pridobljeno znanje uporabijo pri pisanju osnutka diplomskega dela.

Primerjalna politika
Predmet študente seznanja s temeljnimi politološkimi koncepti in kategorijami, ki so nujni za primerjalno preučevanje politik.

Primerjalni politični sistemi
Predmet seznanja s strukturo in delovanjem posamičnih tipičnih političnih sistemov. V prvem delu študente ponovno seznani z metodologijo preučevanja primerjalnih političnih sistemov ter s temeljnimi koncepti (država, nacionalna država, moč, suverenost, različne oblike demokracije, avtoritarni sistemi, veje oblasti), s katerimi so se študentje sicer že seznanili pri predmetu Primerjalna politika.

V drugem delu se predmet ukvarja z odnosom med politiko in družbo (politična kultura, volilni sistemi in volitve, interesne skupine ter politične stranke). Študenti se seznanijo z razlikami in podobnostmi med zahodnimi demokracijami, deželami drugega in tretjega sveta. Del predavanj je posvečen tudi vlogi države v globalnem okolju.

V tretjem delu so študentje podrobneje seznanjeni z različni politični sistemi – case studies.

Prvi tuji strokovni jezik I: Angleščina, Francoščina, Italijanščina, Nemščina, Španščina ali Ruščina

Angleščina: Spoznavanje in obravnavanje avtentičnih družboslovnih strokovnih besedil (članki iz strokovnih revij in časopisov, listine, monografije); najrazličnejše jezikovne vaje za utrjevanje jezikovnih struktur in strokovnega besedišča; pisanje in poročanje v angleškem jeziku.

Francoščina: Obravnavanje družboslovnih tem s področja sodobne francoske kulture in EU, branje in analiza avtentičnih družboslovnih strokovnih besedil v francoskem jeziku (učbeniki, monografije, članki v strokovnih revijah, časopisih, listine), naloge za usvajanje in širjenje družboslovnega besedišča in terminologije, za koherentno povzemanje pisnih in ustnih sporočil, vaje v urjenju vseh jezikovnih spretnosti in spretnosti učinkovitega predstavljanja.

Italijanščina: Osnovni namen predmeta je študente pripraviti na spoznavanje in obravnavanje avtentičnih družboslovnih strokovnih besedil ter jih uvesti v posebnosti znanstvene zvrsti jezika in strokovne podzvrsti družboslovja. Del časa je namenjen tudi ponovitvi slovničnih in funkcionalnih struktur. Vsebina je prilagojena ciklični izvedbi predmeta.

Nemščina: Spoznavanje in obravnavanje avtentičnih družboslovnih strokovnih besedil. Samostojno spremljanje znanstvene in strokovne literature. Vaje v koherentnem povzemanju pisnih in ustnih sporočil. Jezikovne vaje. Usvajanje in širjenje družboslovnega besedišča in terminologije.

Ruščina: Obravnavanje družboslovnih tem s področja sodobne španske kulture in EU, branje in analiza avtentičnih družboslovnih strokovnih besedil v španskem jeziku (učbeniki, monografije, članki v strokovnih revijah, časopisih, listine), naloge za usvajanje in širjenje družboslovnega besedišča in terminologije, za koherentno povzemanje pisnih in ustnih sporočil, vaje v urjenju vseh jezikovnih spretnosti.

Španščina: Študenti razvijajo vse jezikovne spretnosti ob uporabi manj zahtevne strokovne literature. Ob tem usvojijo in širijo besedišče bodočega poklicnega okolja.

Prvi tuji strokovni jezik II: Angleščina, Francoščina, Italijanščina, Nemščina, Španščina ali Ruščina

Angleščina: Obdelava različnih zahtevnejših avtentičnih besedil s širšega področja družboslovja, še posebej politologije; utrjevanje in širjenje družboslovne terminologije; spoznavanje načel oblikovanja uspešnih predstavitev; urjenje slušnega razumevanja; osnove retorike.

Francoščina: Seznanjanje študentov z zahtevnejšimi avtentičnimi besedili s področja študija in obravnavanje ter usvajanje posebnih struktur, značilnih za to zvrst jezika, branje in analiza besedil (učbeniki, monografije, članki v strokovnih revijah, časopisih, listine), naloge za usvajanje in širjenje družboslovnega besedišča in terminologije, vaje v urjenju vseh jezikovnih spretnosti, vaje v pripravi diskusije, vaje v pripravi pisnega poročila.

Italijanščina: Med glavne cilje predmeta sodi seznanjanje študentov z zahtevnejšimi avtentičnimi besedili z ožjega področja študija in obravnavanje ter usvajanje posebnih struktur, značilnih za to zvrst jezika.

Nemščina: Obravnavanje zahtevnejših avtentičnih besedil s širšega področja družboslovja. Vaje v prevajanju in konverzaciji.

Španščina: Seznanjanje študentov z zahtevnejšimi avtentičnimi besedili s področja študija in obravnavanje ter usvajanje posebnih struktur, značilnih za to zvrst jezika, branje in analiza besedil (učbeniki, monografije, članki v strokovnih revijah, časopisih, listine), naloge za usvajanje in širjenje družboslovnega besedišča in terminologije, vaje v urjenju vseh jezikovnih spretnosti, vaje v pripravi diskusije, priprava seminarske naloge.

Ruščina: Študentje obravnavajo nekoliko zahtevnejša avtentična besedila s področja ruske kulture, evropskih študij in mednarodnih odnosov; urijo jezikovne spretnosti, branja, pisanja, poslušanja in govorjenja; spoznavajo slovnične in funkcionalne jezikovne strukture, značilne za to zvrst jezika.

Racionalistična civilizacija
Predmet začenja s predstavitvijo treh duhovnih temeljev evropskega razsvetljenstva, racionalizmom, mislijo o človekovi svobodi in toleranci. Skozi predmet se ves čas zasleduje predstavitev in razmislek o uveljavljanju racionalizma človekove svobode, emancipacije in demokracije v razvoju človeške družbe v deželah racionalistične civilizacije. Zadnja poglavja se dotikajo najmodernejše problematike globalizacijskih razvojnih trendov in ekologije.

Socialna in politična antropologija
Cilj predmeta je preseči stereotipizirane, etnocentrične poglede na različnost družb in kultur, obogatiti lasten interpretativni okvir razumevanja družbenih institucij in praks izven zahodnega sveta ter razviti kritičen pogled na pojavne oblike družbenosti.

Sodobna država
V razvitih post-industrijskih družbah se hegemonski koncept države (re)producira po diskurzivni poti ter skozi ohranjanje in delovanje pravnega in institucionalnega reda. Sočasno pa v političnem prostoru obstajajo tudi drugi koncepti države, ki se skozi politične spopade bolj ali manj uspešno uveljavljajo v normativnem in institucionalnem dizajnu. Študij je tako usmerjen tako na (s)poznavanja teh konceptov kot tudi na funkcijske opredelitve poznokapitalistične države v odnosu do materialne produ

Sodobna politična teorija
Predmet vsebinsko obsega različne opredelitve mesta in vloge politične znanosti v sodobni družbi, razčlenjuje predvsem njeno navezavo na ohranjanje in spreminjanje demokratične ureditve, razmejuje politično znanost od drugih družbenih ved, vpeljuje razumevanje teoretskih pojmov v zgodovinskem kontekstu, razčlenjuje osnovne teoretske pojme in teoretske smeri ter jih postavlja v družbeni in zgodovinski kontekst, razumevanje politične teorije pa umešča v politično znanost in v politično prakso.

Statistika
Osnove statistične analize v družboslovju: opisne metode, ocenjevanje parametrov, preizkušanje domnev, bivariatna analiza.

Športna vzgoja
Predmet se izvaja v obliki predavanj, vaj, vodenih celodnevnih aktivnosti ter preverjanja motoričnih in funkcionalnih sposobnosti. Program predavanj obsega splošne vsebine, program vaj pa specialne teoretične vsebine ter učenje, izpopolnjevanje v izbrani športni panogi in pridobivanje osnov športno-rekreativnega treninga. Za predhodno selekcionirane študente potekajo vaje v obliki rednih treningov in tekmovanj.

Temelji ekonomije
Uvod v ekonomijo in kratek pregled zgodovine ekonomske teorije. Mikroekonomija. Makroekonomija

Temelji Evropske unije
Problemi v delovanju Evropske unije. Širitev in sosedska politika EU. "Ustavna pogodba" in "Reformna pogodba” ter spremembe v delovanju institucij, ki jih prinaša slednja. Prihodnost EU. Skupni problemi evropskih političnih institucij. Sodelovanje in tekmovanje med njimi, pobude za novo delitev dela ter prizadevanja za krepitev njihove demokratične legitimnosti in učinkovitosti.

Temelji politologije
Predmet uvaja v temeljne koncepte politične znanosti.

Temelji prava
Predmet je sestavljen iz dveh delov. Prvi del tvorijo temelji pravoznanstva, v katerem študenti spoznajo pojem prava in države, temeljne pravne pojme, značilnosti modernega prava ter razmerje med pravom in politiko. V drugem delu so predstavljene posamezne pravne panoge, in sicer ustavno, kazensko, stvarno, obligacijsko, gospodarsko, delovno, družinsko in dedno pravo ter pravo EU in javne uprave.

Teorija diskurza
Predmet obravnava različne teorije diskurza, ki izhajajo iz epistemologije, semiotike in semantike, kot teorij (politične) interakcije. Poseben poudarek je namenjen filozofiji političnega jezika.

Teorije ideologije
Študenti se pri predmetu seznanijo s klasičnimi teorijami ideologije, vendar je glavni poudarek predmeta na sodobnih teorijah ideologije (e.g. Althusser, Debord, Foucault, Žižek, Eagleton). Skozi predavanja in seminarje študenti analizirajo vlogo ideologije znotraj sodobnega postmodernega sveta, prav tako pa reflektirajo (dis)kontinuitete oz. nove karakteristike ideologije v luči sprememb IT in pojava družbe obilja.

Teorije in modeli demokracije
Predmet obravnava teorije in modele demokracije v diahroni premici njihovega nastajanja in sinhroni komparativistiki. Poleg zgodovinskih modelov demokracije je s sistemsko-teoretičnim pristopom poseben poudarek dan demokratičnim modelom, ki danes tvorijo jedro obstoječih političnih sistemov.

Uvod v analizo politik
Cilj predmeta je predstaviti ključna temeljna znanja o procesih oblikovanja, izvajanja in vrednotenja javnih politik ter o dejavnikih, ki vplivajo na te procese, njihove izide ter učinke na družbo.

Uvod v javno upravo
Osnovni cilj predmeta je študente na vsebinsko celovit način seznaniti z osnovami upravne znanosti; študenti naj doseže zadovoljivo stopnjo poznavanja in razumevanja klasične in sodobnejše upravne teorije ter konceptov.

Uvod v politično antropologijo
Predmet obravnava razmerje med naravo, družbo in politiko.

Uvod v sociologijo
Predmet študente uvede v sociološki način razmišljanja. Namenjen je seznanitvi s temeljnimi sociološkimi pojmi, sociološkimi teoretskimi in metodološkimi pristopi, njihovemu razumevanju in razvoju vsaj osnovne sposobnosti njihove uporabe.

Zgodovina političnih idej
Predmet seznanja s metodologijo in temeljnimi vsebinami iz zgodovine politične misli.

Zgodovina socialne in politične misli na Slovenskem
Predmet vsebuje poglobljen prikaz, razmislek in oceno slovenske politične misli, od revolucionarnega leta 1848 preko preloma z Habsburško monarhijo ob koncu prve svetovne vojne, politično misel Slovencev v obeh Jugoslavijah, vključno z razmislekom o samostojni Slovenski državi. Zadnja poglavja obravnavajo že politično misel v samostojni državi Republiki Sloveniji.