Predmeti

Analiza varnostnih struktur
Predstavitev sodobnih trendov na področju vojaških struktur ter analize le-teh.

Diplomsko delo
Diplomsko delo na programu Politologija – obramboslovje se praviloma izdeluje na vseh vsebinskih področjih članov Katedre za obramboslovje pod mentorstvom izbranega nosilca. Cilj je spodbuditi samostojno raziskovalno delo študenta, pri čemer je nujno upoštevati metodološka pravila raziskovanja in navodila zavoda (Fakultete za družbene vede) za izdelavo diplomskih del. Študenti pa se lahko odločijo tudi za interdisciplinaren pristop in kombinacijo znanj z več področij.

Evropska varnost
Seznaniti študente s pojmi evropske varnosti in vseh oblik ogrožanja te varnosti, v nadaljevanju pa spoznajo proces institucionalizacije evropske varnosti.

Evropska varnostna in obrambna politika
Pregled sodobnih varnostnih paradigem, proces oblikovanja koncepta evropske varnostne in obrambne politike, sodelovanje med EU in Natom na varnostnem področju.

Informatika za obramboslovce
V okviru predmeta bomo preučevali sodobne trende na področju informacijske tehnologije ter obravnavali ključne tehnične značilnosti internetne infrastrukture in iskalna orodja za obrambne in varnostne analize. Spoznali bomo tudi spletno upravljanje kot element obrambne in varnostne politike ter osnove dela s podatkovnimi bazami ob uporabi nekaterih najbolj razširjenih orodij.

Informatizacija sodobnih oboroženih sil
Definiranje strateških, operativnih in taktičnih informacij; obravnava informacijske tehnologije kot odločujočega dejavnika na sodobnem bojišču, bojevališču in vojskovališču (primeri simetričnih in asimetričnih konfliktov); spremembe organizacijskega tipa sodobnih oboroženih sil, vpliv na razmerje med zvrstmi in rodovi ter vpliv informacijskega dejavnika na vojaško doktrino, strategijo, logistiko in organizacijo.

Krizni menedžment in sodobna varnost
Kriza, krizni menedžment, struktura in funkcija na nacionalni in mednarodni ravni, sodobno varnostno okolje, koordinacija, primeri antropogenih kriz.

Matematika za obramboslovce
Matematične metode v balistiki, linearna algebra, linearno programiranje, verjetnostni račun, markovske verige.

Mednarodne varnostne organizacije
Predmet zagotavlja poznavanje delovanja in sposobnost kritične analize vloge varnostnih sodobnih organizacij.

Mednarodni odnosi
Predmet ponuja temeljno znanje mednarodnih odnosov kot pojava in znanosti, organizirano v štirih sklopih:
1. zgodovinski temelji sodobne mednarodne skupnosti (institucionalizacija, sistem kolektivne varnosti),
2. Struktura sodobne mednarodne skupnosti (dejavniki, subjekti, odnosi in norme),
3. Zunanja politika držav in
4. Osnove teorij mednarodnih odnosov.
Vsebine so aktualizirane z obravnavo temeljnih izzivov meddržavnih odnosov v primerjavi z globalizirano svetovno politiko.

Metode družboslovnega raziskovanja
V okviru predavanj in vaj bodo obravnavane naslednje vsebine: nekatera temeljna vprašanja družboslovnega raziskovanja; raziskovalne strategije, stili in družboslovne paradigme; znanstvena pojasnitev in struktura procesa raziskovanja; potek kvantitativne, kvalitativne in primerjalne raziskave; multimetodsko raziskovanje.

Mirovne operacije
Zgodovina in tipi mirovnih operacij, udeleženci, statistika. Značilnosti posameznih mirovnih operacij.

Mirovne študije
Mirovne študije kot sestavina izobraževalnega procesa ter načina obnašanja v mednarodnih odnosih

Moderna zgodovina
Predmet Moderna zgodovina celovito osvetli in kritično relativizira zadnji dve stoletji s poudarkom na kritiki zahodnocentričnih interpretacij zgodovine. Ob poglavitnem fokusu na političnih temah zajame tudi druge pomembne aspekte humanih odnosov in interakcije z okoljem (ekonomske, socialne, kulturne, etnične, okoljske itd.)

Obrambna ekonomika
Obrambna ekonomika obravnava uporabo ekonomskih pristopov in metod pri proučevanju vprašanj povezanih z nacionalno obrambo. Pri tem obrambna ekonomika podobno kot ekonomija na splošno proučuje štiri glavne ekonomske probleme in sicer: učinkovito alokacijo virov, problem javne izbire oz. redistribucije, makroekonomsko stabilnost in gospodarsko rast.

Obrambni in varnostni sistem
Študenti se pri predmetu seznanijo s koncepti varnosti, ogrožanja varnosti, varnostnih kriz, asimetričnih groženj, nacionalnovarnostne politike in nacionalnovarnostnega sistema. Empirični del predmeta se osredotoča na aplikacijo vseh navedenih konceptov na Republiko Slovenijo. Poseben poudarek je namenjen koordinaciji v okviru sistema nacionalne varnosti.

Obrambni menedžment
Predmet vsebuje splošna temeljna pojmovno-teoretična izhodišča na področju organizacij, upravljanja, menedžmenta in vodenja, splošen oris procesa menedžmenta ter posebno obravnavo menedžmenta in vodenja na obrambnem in še posebej na vojaškem področju.

Obramboslovna geografija
Predmet seznanja s temeljnimi geopolitičnimi koncepti, se poglobi v vrednotenje geografskega prostora ter izpostavi vire in njihovo pomanjkanje kot stresni faktor in generator konfliktov. Poseben del je namenjen proučevanju študiju primerov konfliktov in analizi kriznih žarišč s poudarkom na razumevanju geografskega prostora kot končne dobrine. Vsebine omogočajo strateško razumevanje številnih sodobnih konfliktov.

Pehotni oborožitveni sistemi
S preučevanjem naštetih vrst in podvrst sodobnih pehotnih oborožitvenih sistemov in opreme študenti pridobijo vpogled v širša tehnična znanja, ki so nujno potrebna za razumevanje vpliva, ki ga povzroča revolucija na področju novih vojaških tehnologij, katere odpirajo pot za pojav in uporabo nove generacije pehotnih orožij.

Polemologija
Definicije, klasifikacije in teorije o vojni, oboroženih spopadih in konfliktih. Vzroki za človekovo agresivnost. Prihodnost vojn – spopadi civilizacij? Analiza sodobnih spopadov.

Politični sistem Republike Slovenije
Osnovni cilj predmeta je študente na metodološko sistematičen in vsebinsko celovit način seznaniti s slovenskim političnim sistemom, njegovimi institucijami in strukturo.

Politika prava oboroženih spopadov
Norme prava oboroženih spopadov. Pomen prava oboroženih spopadov in viri prava oboroženih spopadov. Subjekti, ki so tudi akterji v oboroženih spopadih, njihove pravice in dolžnosti. Enostransko reševanje sporov, sredstva mirnega reševanja sporov, sistem kolektivne varnosti. Koncept nevtralnosti. Omejitve, ki jih določa pravo oboroženih spopadov glede oseb, objektov, sredstev in načinov vojskovanja.

Popolnjevanje oboroženih sil in mobilizacija
Predmet opredeljuje temeljne pojme popolnjevanja oboroženih sil, zgodovinski pregled načinov popolnjevanja oboroženih sil, analizira dejavnike, ki vplivajo na njihov izbor. Hkrati sem pri predmetu z analizo zgodovinskega razvoja mobilizacije in trenutnega sistema obravnava še mobilizacija vojaškega dela nacionalnovarnostnega sistema.

Primerjalni obrambni sistemi
Namen in cilji izvajanja primerjalnih analiz, metode za izvajanje primerjalnih analiz na obrambnem in nacionalnovarnostnem področju, študije primerov obrambnih sistemov sodobnih držav, primerjave izbranih elementov obrambnih sistemov sodobnih držav.

Primerjalni politični sistemi

  1. Sodobni politični sistemi in njihove tipologije;
  2. Diktature, oligarhije in druge oblike avtoritarizma v sodobnih političnih sistemih. Totalitarni režimi;
  3. Sodobne monarhije in teokracije;
  4. Parlamentarni sistemi;
  5. Predsedniški sistemi;
  6. Polpredsedniški sistem;
  7. Unitarizem, regionalizem in federalizem, pregled federalnih sistemov. Trendi v razvoju federalizma v Evropi, Aziji in Afriki;
  8. Poglavitne oblike državnih organov in odnosi med njimi.

Prostorska informatika
Prostorska informatika daje študentom znanje o pomenu, načinu pridobivanja, shranjevanja, predstavljanja, interpretiranja in uporabe podatkov o prostoru.

Prvi tuji strokovni jezik I: Angleščina
Spoznavanje in obravnavanje avtentičnih družboslovnih strokovnih besedil ter uvajanje v posebnosti strokovnega jezika s poudarkom na obramboslovju. Navajanje k samostojnemu spremljanju strokovne literature. Jezikovne vaje v uporabljanju struktur, značilnih za strokovni jezik v družboslovju s poudarkom na obramboslovju.

Prvi tuji strokovni jezik II: Angleščina
V drugem letniku se študenti seznanijo z vojaško terminologijo in ustreznimi funkcionalnimi jezikovnimi strukturami, vadijo branje zemljevidov, pripravo briefingov in ostale oblike sporočanja, ki so značilne za to področje.

Razorožitev in uravnavanje oboroževanja

  1. Pojmovne opredelitve:
  2. Razorožitev: opredelitev pojma; tipi razorožitve; razorožitev in razoroževanje;
  3. Uravnavanje oboroževanja (arms control): geneza in vsebina pojma in teorije uravnavanja oboroževanja; temeljne postavke teorije uravnavanja oboroževanja; klasifikacija ukrepov s področja uravnavanja oboroževanja; etimološko-semantična razlaga in prevodne zagate;
  4. Demilitarizacija.
  5. Razvoj procesa razoroževanja in uravnavanja oboroževanja:
  6. Razvoj do 1. Svetovne

Slovenski jezik in slovensko vojaško izrazoslovje
Pregled zgodovinskega razvoja slovenskega jezika in podrobnejša obravnava zgodovine slovenskega vojaškega jezika. Poglobitev poznavanja teorije knjižnega jezika in zvrstnosti. Osvojitev osnov semaziologije in onomaziologije ter temeljnih poglavih iz leksikologije. Prepoznavanje značilnosti sodobne vojaške terminologije prek opazovanja terminoloških načel z analizo sodobnih splošnih in terminoloških slovarjev ter korpusov.

Socialna in politična antropologija
Cilj predmeta je preseči stereotipizirane, etnocentrične poglede na različnost družb in kultur, obogatiti lasten interpretativni okvir razumevanja družbenih institucij in praks, ki se nahajajo izven Zahodnega sveta ter razviti kritičen pogled na pojavne oblike družbenosti.

Sociologija in politologija vojske
Vojaška organizacija, vojaški sistem, civilno-vojaški odnosi, vojaška profesija, socialni in funkcionalni imperativ, zgodovina proučevanja vojske v sociološki in politološki perspektivi.

Sociologija organizacij
Študenti se pri predmetu seznanijo z osnovnimi sociološkimi pojmi in koncepti, ki so podlaga za delovanje sodobnih organizacij (formalna/neformalna organizacija, moč, interesi, konflikti, posameznik, skupina). Klasična in sodobne teorije organizacij. Tipologije organizacij. Vpliv tehnologije na organizacije. Fleksibilno podjetje. Velike organizacije. Organizacijska struktura in kultura organizacije. Vodenje, moč, interesi in konflikti v organizaciji. Komuniciranje. Organizacijske spremembe in razvoj.

Sodobni oborožitveni sistemi
Pri analizi dejavnikov, ki vplivajo na razvoj in proizvodnjo sodobnih oborožitvenih sistemov je posebna pozornost posvečena vplivu kibernetike, robotike, nanotehnologije, bionike, mehatronike, optoelektronike, raketne tehnike, vesoljske tehnologije, novih virov energije, novih vrst materialov, računalniških programov t.i. umetne inteligence in drugih podobnih področij. V vsakem poglavju, ki se preučuje, so osvetljeni tudi izdatki v celotnem življenjskem ciklu oborožitvenih sistemov.

Sodobni obveščevalni sistemi
Predmet študente seznani s sodobnimi znanstvenimi in strokovnimi dognanji na področjih obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti.

Sodobni teoretični koncepti varnosti
Študentje pri predmetu analizirajo sodoben razvoj in uporabnost varnostnih teorij (liberalizem, realizem in konstruktivizem) in perspektiv, prav tako pa tudi varnostne odnose in procese varnostnega sodelovanja v Evropi ter v globalni perspektivi.

Statistika
Osnove statistične analize v družboslovju: opisne metode, ocenjevanje parametrov, preizkušanje domnev, bivariatna analiza.

Strokovna praksa
Strokovna praksa na študijskem programu Politologija – obramboslovje vsebuje spoznavanje institucij slovenskega obrambnovarnostnega sistema in drugih političnih, znanstvenoraziskovalnih in gospodarskih instituciji, ki delujejo na področju obrambe, zaščite in varnosti ali za potrebe nacionalnovarnostnega sistema ter njihovega dela in organiziranosti.

Športna vzgoja
Predmet se izvaja v obliki predavanj, vaj, vodenih celodnevnih aktivnosti ter preverjanja motoričnih in funkcionalnih sposobnosti. Program predavanj obsega splošne vsebine, program vaj pa specialne teoretične vsebine ter učenje, izpopolnjevanje v izbrani športni panogi in pridobivanje osnov športno-rekreativnega treninga. Za predhodno selekcionirane študente potekajo vaje v obliki rednih treningov in tekmovanj.

Temelji ekonomije
Uvod v ekonomijo in kratek pregled zgodovine ekonomske teorije. Mikroekonomija. Makroekonomija

Temelji Evropske Unije
Problemi v delovanju Evropske unije. Širitev in sosedska politika EU. "Ustavna pogodba" in "Reformna pogodba” ter spremembe v delovanju institucij, ki jih prinaša slednja. Prihodnost EU. Skupni problemi evropskih političnih institucij. Sodelovanje in tekmovanje med njimi, pobude za novo delitev dela ter prizadevanja za krepitev njihove demokratične legitimnosti in učinkovitosti.

Temelji komunikologije
Predmet je uvod v komunikologijo kot znanost. Študentom predstavi kompleksnost komunikacijskega procesa in prikaže različne ravni in vidike komuniciranja v družbi.

Temelji politologije
Predmet uvaja v temeljne koncepte politične znanosti.

Temelji prava
Predmet je sestavljen iz dveh delov. Prvi del tvorijo temelji pravoznanstva, v katerem študenti spoznajo pojem prava in države, temeljne pravne pojme, značilnosti modernega prava ter razmerje med pravom in politiko. V drugem delu so predstavljene posamezne pravne panoge, in sicer ustavno, kazensko, stvarno, obligacijsko, gospodarsko, delovno, družinsko in dedno pravo ter pravo EU in javne uprave.

Teorija civilne obrambe
Viri ogrožanja sodobnih družb, teoretična in sistemska konceptualizacia civilne obrambe, strateški koncepti, ki segajo na področje civilne (nevojaške) varnosti, psihološko bojevanje, ekonomsko bojevanje, državljanska (nenasilna) obramba, civilna zaščita, empirična presoja civilne obrambe.

Teorija taktike
Predmet s svojim praktičnim delom poleg spoznavanja temeljnih teoretičnih taktičnih izhodišč omogoča tudi dejansko seznanjanje z delovanjem temeljnih vojaških formacij Slovenske vojske in uporabo taktičnih pravil.

Upravljanje in vodenje ob nesrečah
Teoretična konceptualizacija in tipologija nesreč, analiza velikih nesreč v nacionalnem in mednarodnem okolju, akterji upravljanja in vodenja ob nesreči, medinstitucionalno in medorganizacijsko sodelovanje ob spoprijemanju z nesrečo.

Uvod v javno upravo
Osnovni cilj predmeta je študente na vsebinsko celovit način seznaniti z osnovami upravne znanosti; študenti naj doseže zadovoljivo stopnjo poznavanja in razumevanja klasične in sodobnejše upravne teorije ter konceptov.

Uvod v oborožitvene sisteme
Študenti se seznanijo s tehničnimi kazalniki kakovosti in lastnostmi oborožitvenih sistemov, nato pa še s taktičnimi kazalniki uspešnosti. Pri predstavitvi razvoja oborožitvenih sistemov je ves čas poudarek na motorni sili razvoja – začaranem krogu tekmovanja med tvorci napadalnih in obrambnih oborožitvenih sistemov. Sestavni del vsebine predmeta je tudi ponovitev in utrditev srednješolskih znanj s področja balistike v brezzračnem prostoru.

Uvod v vojaške vede
Epistemologija vojaških ved. Sposobnost študentov za praktično uporabo preučenega gradiva se preverja v enostranski enostopenjski vojaški igri, v kateri se iz etape v etapo spreminjajo razmere, kar sili vse, ki igrajo svoje vloge, na spremljanje razmerja sil in sprejemanje novih korektivnih odločitev. Za sprejemanje odločitev se uporablja metoda operacijske analize (Operations Analysis Method), ki je utemeljena na analizi variant (Courses of Action).

Varnost v jugovzhodni Evropi
Varnostne grožnje in tveganja v JVE, varnostno sodelovanje.

Varnost v mednarodnih odnosih
Študenti se bodo seznanili s teoretičnimi in praktičnimi vidiki problematike varnosti v mednarodnih odnosih. Posebna pozornost bo usmerjena v analizo in razpravo o: teoretičnih pristopih obravnave sodobne varnostne paradigme na ravni posameznika, države in mednarodnega sistema; procesu institucionalizacije zagotavljanja mednarodne varnosti od 1648 do danes; evro-atlantski varnostni strukturi; preprečevanju in reševanju mednarodnih konfliktov (analiza primerov).

Vojaška geografija
Predmet vojaška geografija se osredotoča na proučevanje fizično in družbeno geografskih dejavnikov kot pomembnih faktorjev vplivanja na načrtovanje in izvajanje vojaških aktivnosti s posebnim poudarkom na okoljski osveščenosti in minimalizaciji poškodb geografskega okolja, ki ga prinašajo vojaške aktivnosti.

Vojaška logistika
Predmet vojaška logistika omogoča seznanitev s temeljnimi teoretičnimi logističnimi koncepti s posebnim poudarkom na specifikah vojaške logistike. Gre za teoretično-praktični predmet, kjer je ob sodelovanju s Slovensko vojsko omogočen neposredni stik z vojaško logistiko na terenu ter spoznavanje logističnih nalog enot Slovenske vojske in načinov njihovega delovanja.

Vojaška praksa 1
Predmet omogoča študentom seznanitev z osnovnimi vojaškimi veščinami, navadami in znanji. Je praktično naravnan predmet in ga izvaja Slovenska vojska. V nadaljevanju študija se lahko študent vključi v vojaški obramboslovni modul, v okviru katerega opravi še Vojaško prakso 2, 3 in 4 ter s tem pridobi znanja in veščine temeljnega vojaško strokovnega usposabljanja.

Vojaška praksa 2
Vojaška praksa 2 je izbirni predmet na programu Politologija – obramboslovje in obvezni predmet na vojaškem obramboslovnem modulu. Je praktično naravnan predmet, ki ga izvaja Slovenska vojska. Po vsebini je nadaljevanje Vojaške prakse 1 in omogoča pridobitev dela temeljnih vojaškostrokovnih znanj, veščin in navad.

Vojaška praksa 3
Vojaška praksa 3 je predmet na vojaškem obramboslovnem modulu. Je praktično naravnan predmet, ki ga izvaja Slovenska vojska. Po vsebini je nadgradnja Vojaške prakse 1 in 2. Omogoča pridobitev dela temeljnih vojaškostrokovnih znanj, veščin in navad.

Vojaška praksa 4
Vojaška praksa 4 je predmet na vojaškem obramboslovnem modulu. Je praktično naravnan predmet, ki ga izvaja Slovenska vojska. Po vsebini gre za nadgradnjo Vojaške prakse 1 in 2 ter nadaljevanje Vojaške prakse 3. Omogoča pridobitev dela temeljnih vojaškostrokovnih znanj, veščin in navad.

Vojaška zgodovina
Predmet omogoča študentom vpogled v temeljne značilnosti vojskovanja v posameznih zgodovinskih obdobjih s posebnimi poudarki na posameznih odločilnih bitkah, njihovih vzrokih in posledicah, nanašajoč se predvsem na razvoj vojaških veščin (taktike in strategije) in vojaške tehnike.

Vojaška zgodovina Slovenije in Slovencev
Vojaška zgodovina Slovencev in Slovenije obravnava najpomembnejše razvojne faze vojaške organiziranosti, vojaških dogodkov (vojn) v obdobju od rimske dobe do sodobnosti, s poudarkom na obdobju 19. in 20. stoletja. Slovenska vojaška zgodovina je bila v tem obdobju del vojaške zgodovine habsburške, avstrijske in avstroogrske ter jugoslovanske države, le v prelomnih obdobjih je dobila ločen razvoj, ki se je v obdobju po ustanovitvi neodvisne države razvil v zgodovino slovenske državne vojske.

Zgodovina političnih idej
Osnovni namen predmeta je študente na sistematičen in vsebinsko celovit način seznaniti z vsebinskim področjem predmeta.