Predmeti

Časopisni praktikum
Študenti bodo pri predmetu Časopisni praktikum prenesli v prakso znanje, pridobljeno pri predmetih Uvod v novinarstvo I, Uvod v novinarstvo II, Novinarsko sporočanje I in Novinarsko sporočanje II. Skupaj s predavatelji – uglednimi časopisnimi novinarji, uredniki in fotografi – bodo spoznavali posamezne faze obsežnega procesa ustvarjanja kakovostnih časopisnih novinarskih besedil na različnih vsebinskih področjih.

Javno mnenje
Predmet seznanja študente s ključnimi teorijami javnega mnenja, začenši z zgodovinskim pregledom od normativno-političnih teorij 18. in 19. stoletja do postmodernih tematizacij. Študenti spoznajo različne pojmovne razsežnosti ˝javnosti˝ kot socialne kategorije (družbenega akterja), narave dejavnosti ali prostora, določenega področja družbenega življenja (javna fera, domena) in kot javno mnenje ter oblike (politične) institucionalizacije javnega mnenja v sodobnih družbah.

Jezikovna kultura I
Pri predmetu so predstavljene so jezikovnokulturne smeri na Slovenskem ter zgodovinske in sodobne izkušnje s purizmom. Prek teorije zvrstnosti se razpravlja o sodobni teoriji in rabi slovenskega knjižnega jezika. S pomočjo referenčnega korpusa se kritično presojajo sodobni normativni priročniki slovenskega knjižnega jezika.

Jezikovna kultura II
Predmet usposablja za samostojno reševanje jezikovnih vprašanj. Študenti z vodenim individualnim in skupinskim delom na aktualnih primerih in prek korpusov poglabljajo spoznanja predmeta Jezikovna kultura I.

Kultura govornega izražanja
Predmet študente vodi od osnovnih pojmov fonetike in fonologije do poznavanja specifik kultivirane javne brane in nebrane, zlasti z mediji posredovne slovenščine.

Medijska etika
Predmet bodoče medijske praktike usposablja za utemeljeno moralno presojanje na podlagi etičnih teorij. Obravnava model za reševanje konfliktov vrednot oziroma etičnih dilem, temeljna načela moralne kreposti, pojem dolžnosti oziroma lojalnosti, odnos medijskih diskurzov do resničnosti, družbeno odgovornost medijev in samoregulacijo. Priporoča se predznanje predmeta Uvod v novinarstvo 1.

Multimedijsko novinarstvo
Predmet študentom ponuja teoretska znanja in praktične sposobnosti prilagajanja novinarskega dela posebnostim časopisnega, radijskega, televizijskega in spletnega medija.

Novinarska etika
Predmet obravnava profesionalne novinarskoetične vrednote, norme in konvencije. Posebej se posveča dostojanstvu osebe kot temelju novinarske odgovornosti in etiki zasebnosti. Priporoča se predznanje predmetov Medijska etika in Uvod v novinarstvo 1.

Novinarska praksa I
Študent izbere novinarsko prakso v eni od treh vrst množičnih medijev: v tiskanem mediju, na radiu ali na televiziji. Za vsako vrsto medija je na Katedri za novinarstvo določen koordinator, ki skrbi za stike katedre z medijskimi hišami. Koordinator se dogovori z medijskimi hišami, v katerih je možno opraviti prakso, in študentom ponudi nabor medijskih hiš, ki jih lahko izberejo za opravljanje prakse.

Novinarska praksa II
Študent izbere novinarsko prakso v eni od treh vrst množičnih medijev: v tiskanem mediju, na radiu ali na televiziji. Za vsako vrsto medija je na Katedri za novinarstvo določen koordinator, ki skrbi za stike katedre z medijskimi hišami. Koordinator se dogovori z medijskimi hišami, v katerih je možno opraviti prakso, in študentom ponudi nabor medijskih hiš, ki jih lahko izberejo za opravljanje prakse.

Novinarska zgodba
Analizirane so konstitutivne prvine novinarske zgodbe, struktura, načini tvorjenja, njena prisotnost v svetovnih in domačih medijih, umeščenost v širši prostor novinarskih žanrov in prepletanje informativne in estetske funkcije kot specifičnosti.

Novinarsko pisanje
Predmet študenta seznanja s kompleksnejšimi načini in metodami novinarskega upovedovanja s posebnim poudarkom na spletnem novinarstvu, spletnem ustvarjanju in nasploh pisanjem za splet.

Novinarsko sporočanje I
Predmet je namenjen preučevanju metod in načinov novinarskega sporočanja ter upovedovanju besedil v različnih žanrih in vrstah, s poudarkom na različnih oblikah intervjuja, a tudi drugih avtorskih novinarskih prispevkov. Analizirane so konstitutivne prvine navedenih novinarskih vrst ter razvoj in položaj posameznih novinarskih vrst in žanrov v sodobnih množičnih občilih.

Novinarsko sporočanje II
Predmet je namenjen preučevanju metod in načinov novinarskega sporočanja ter upovedovanju besedil v različnih žanrih in vrstah, kot so med drugim reportaža, portret in analiza.

Analizirane so značilnosti navedenih novinarskih vrst v sodobnem slovenskem in svetovnem tisku ter množičnih medijih. Posebej se ukvarja s specifičnimi metodami, uporabljenimi pri preiskovalnem novinarstvu.

Obča stilistika
Namen predmeta je študente seznaniti z osnovami stilistike, ki so izhodišče za delo pri predmetu 4. letnika Stilistika poročevalstva.

Odnosi z mediji
Predmet je uvod v poklicno prakso in znanstveno disciplino odnosov z javnostmi, ki jih postavi v okvir komunikologije in družboslovja. Prikaže programe in tehnike odnosov z javnostmi, med drugim programe odnosov z mediji, lokalno skupnostjo, zaposlenimi, finančnimi javnostmi, državnimi institucijami in potrošniki, ter tehnike, kot so sporočila za javnost, novinarska konferenca, medijsko nastopanje ter urejanje biltena in spletne strani.

Osnove komunikološkega raziskovanja
Poudarek je na aktualnih problemih, relevantnih za kvantitativno in kvalitativno empirično raziskovanje v komunikologiji in medijskih študijah. Pozornost je usmerjena na spoznavanje empiričnih metod za raziskovanje medijske kulture in institucij, medijskih občinstev in medijskih vsebin. Poudarek je na aktualnih problemih, kjer se študenti se prek praktičnih nalog seznanijo z izbranimi metodami raziskovalnega dela: opazovanja z udeležbo, vprašalniki, analizo besedil in intervjuji.

Osnove prava za novinarje
Študenti pri predmetu spoznavajo temeljne pravnoteoretične pojme, značilnosti državne ureditve Slovenije (s poudarkom na ustroju vseh treh vej oblasti), pravo človekovih pravic, rešitve javnega (predvsem kazenskega) in zasebnega (predvsem civilnega) prava ter nekatere značilnosti medijskega prava (predvsem civilno in kazensko odgovornost novinarjev, pravico do popravka, dostop do informacij javnega značaja).

Prvi tuji strokovni jezik I: Angleščina, Francoščina, Italijanščina, Nemščina, Španščina ali Ruščina

Angleščina: Uporaba novinarskih člankov, strokovnih besedil s področja novinarstva in listin ter dokumentov kot vira za posredovanje sporočil v slovenskih medijih, za pridobivanje novih strokovnih znanj, za širjenje besedišča in prepoznavanje stilnih prvin upovedovanja. Usposabljanje za samostojno in stalno izpopolnjevanje znanja tujega jezika v funkciji stroke.

Francoščina: Obravnavanje družboslovnih tem s področja sodobne francoske kulture in EU, branje in analiza avtentičnih družboslovnih strokovnih besedil v francoskem jeziku (učbeniki, monografije, članki v strokovnih revijah, časopisih, listine), naloge za usvajanje in širjenje družboslovnega besedišča in terminologije, za koherentno povzemanje pisnih in ustnih sporočil, vaje v urjenju vseh jezikovnih spretnosti in spretnosti učinkovitega predstavljanja.

Italijanščina: Osnovni namen predmeta je študente pripraviti na spoznavanje in obravnavanje avtentičnih družboslovnih strokovnih besedil ter jih uvesti v posebnosti znanstvene zvrsti jezika in strokovne podzvrsti družboslovja. Del časa je namenjen tudi ponovitvi slovničnih in funkcionalnih struktur. Vsebina je prilagojena ciklični izvedbi predmeta.

Nemščina: Spoznavanje in obravnavanje avtentičnih družboslovnih strokovnih besedil. Samostojno spremljanje znanstvene in strokovne literature. Vaje v koherentnem povzemanju pisnih in ustnih sporočil. Jezikovne vaje. Usvajanje in širjenje družboslovnega besedišča in terminologije.

Španščina: Obravnavanje družboslovnih tem s področja sodobne španske kulture in EU, branje in analiza avtentičnih družboslovnih strokovnih besedil v španskem jeziku (učbeniki, monografije, članki v strokovnih revijah, časopisih, listine), naloge za usvajanje in širjenje družboslovnega besedišča in terminologije, za koherentno povzemanje pisnih in ustnih sporočil, vaje v urjenju vseh jezikovnih spretnosti.

Ruščina: Študenti razvijajo vse jezikovne spretnosti ob uporabi manj zahtevne strokovne literature. Ob tem usvojijo in širijo besedišče bodočega poklicnega okolja.

Prvi tuji strokovni jezik II: Angleščina, Francoščina, Italijanščina, Nemščina, Španščina ali Ruščina

Angleščina: Med glavne cilje predmeta sodi seznanjanje študentov z zahtevnejšimi avtentičnimi besedili z ožjega področja novinarstva in obravnavanje ter usvajanje posebnih struktur, značilnih za to zvrst jezika.

Francoščina: Seznanjanje študentov z zahtevnejšimi avtentičnimi besedili s področja študija in obravnavanje ter usvajanje posebnih struktur, značilnih za to zvrst jezika, branje in analiza besedil (učbeniki, monografije, članki v strokovnih revijah, časopisih, listine), naloge za usvajanje in širjenje družboslovnega besedišča in terminologije, vaje v urjenju vseh jezikovnih spretnosti, vaje v pripravi diskusije, vaje v pripravi pisnega poročila.

Italijanščina: Med glavne cilje predmeta sodi seznanjanje študentov z zahtevnejšimi avtentičnimi besedili z ožjega področja študija in obravnavanje ter usvajanje posebnih struktur, značilnih za to zvrst jezika.

Nemščina: Študenti naj bi bili sposobni brez težav razumeti vsa publicistična besedila, objavljena v medijih in strokovne tekste s področja svojega študijskega programa. Eden od ciljev je tudi samostojen govorni nastop.

Španščina: Seznanjanje študentov z zahtevnejšimi avtentičnimi besedili s področja študija in obravnavanje ter usvajanje posebnih struktur, značilnih za to zvrst jezika, branje in analiza besedil (učbeniki, monografije, članki v strokovnih revijah, časopisih, listine), naloge za usvajanje in širjenje družboslovnega besedišča in terminologije, vaje v urjenju vseh jezikovnih spretnosti, vaje v pripravi diskusije, priprava seminarske naloge.

Ruščina: Študentje obravnavajo nekoliko zahtevnejša avtentična besedila s področja ruske kulture, evropskih študij in mednarodnih odnosov; urijo jezikovne spretnosti, branja, pisanja, poslušanja in govorjenja; spoznavajo slovnične in funkcionalne jezikovne strukture, značilne za to zvrst jezika.

Psihologija komuniciranja
Predmet temelji na analizi temeljnih teorij in konceptov medosebnega komuniciranja in odnosov, analizi procesov in oblik medosebnega komuniciranja, analizi kontekstov in praks medosebnega komuniciranja ter analizi emancipacijskih potencialov medosebnega komuniciranja.

Radijski praktikum
Spoznavanje delovnih procesov v radijskem novinarstvu in drugih področjih radijskega programa z neposrednimi izkušnjami praktikov. Študenti pridobljeno radijsko in novinarsko znanje prenašajo v prakso in se tako pripravljajo na morebitno delo v radijskem mediju; pripravijo dva celostna radijska izdelka – radijsko reportažo in scenarij informativne oddaje.

Radio
Študent spozna zgodovino radijskega medija in njegov razvoj, tako javnega radia kot tudi komercialnih radijskih postaj. Pridobi znanja o nastajanju radijske programske sheme in kriterijev, ki vplivajo nanjo in na profil radijskega programa. Ključna znanja, ki jih mora študent usvojiti, izhajajo iz posebnosti medija tako pri novinarskem sporočanju, delovanju radia in delovnih procesih kot pri učinkih, ki jih ima medij na poslušalce.

Skladnja slovenskega knjižnega jezika
V novinarskih besedilih razčleniti ključne besediloslovne pojave ter slovnično zgradbo slovenskega jezika.

Socialna in politična antropologija
Cilj predmeta je preseči stereotipizirane, etnocentrične poglede na različnost družb in kultur, obogatiti lasten interpretativni okvir razumevanja družbenih institucij in praks, ki se nahajajo izven Zahodnega sveta ter razviti kritičen pogled na pojavne oblike družbenosti.

Socialna in politična psihologija
Oblikovanje sodobne socialne psihologije, spoznavni procesi in konstrukcija socialnega sveta, psihologija stališč in predsodkov, psihologija interakcije, prosocialno in asocialno obnašanje, psihologija socialnega vpliva, socialne moči, psihologija skupin in psihološki procesi v skupini, psihologija družbenih procesov in odnosov, politična psihologija.

Specializirano novinarstvo
Predmet študente seznanja z različnimi vidiki in vsebinami specializiranega novinarstva. Posreduje jim ozko, specializirano znanje o kompleksnih področjih, ki jih specializirani novinarji upovedujejo.

Spletno novinarstvo
Analizira teoretska izhodišča delovanja spletnega novinarstva, multimedialnega okolja, interaktivnosti, hipertekstualnosti in drugih specifičnosti ter vpliva na novinarsko upovedovanje in ustvarjanje za spletne medije.

Statistika
Osnove statistične analize v družboslovju: opisne metode, ocenjevanje parametrov, preizkušanje domnev, bivariatna analiza.

Stilistični praktikum
Združevanje, poglobitev in praktična uporaba znanj, pridobljenih pri drugih z novinarskim pisanjem povezanih novinarsko-jezikoslovnih predmetih.

Stilistika poročevalstva
Namen predmeta je študente usposobiti za razpoznavanje in ustrezno rabo jezikovno-stilnih značilnosti v medijskih, predvsem novinarskih besedilih.

Športna vzgoja
Predmet se izvaja v obliki predavanj, vaj, vodenih celodnevnih aktivnosti ter preverjanja motoričnih in funkcionalnih sposobnosti. Program predavanj obsega splošne vsebine, program vaj pa specialne teoretične vsebine ter učenje, izpopolnjevanje v izbrani športni panogi in pridobivanje osnov športno-rekreativnega treninga. Za predhodno selekcionirane študente potekajo vaje v obliki rednih treningov in tekmovanj.

Televizija
Predmet obravnava zakonitosti in posebnosti televizijskega medija. Študenta seznanja z osnovnimi teoretičnimi in nekaterimi veščinskimi znanji s področja televizijskega novinarskega sporočanja.

Televizijski praktikum
Študenti bodo pri predmetu Televizijski praktikum prenesli v prakso znanje, pridobljeno pri predmetu Televizija. Skupaj s predavatelji – uveljavljenimi strokovnjaki iz televizijske novinarske prakse – bodo spoznavali posamezne faze obsežnega procesa ustvarjanja kakovostnih televizijskih novinarskih besedil.

Temelji ekonomije
Uvod v ekonomijo in kratek pregled zgodovine ekonomske teorije. Mikroekonomija. Makroekonomija

Temelji filozofije
Študenti pri predmetu odkrivajo in raziskujejo temeljne filozofske probleme in teme, kot so: problem odnosa med fizičnim in psihičnim, svobodna volja, osebna identiteta, skepticizem, resnica, pomen, obstoj boga ter različna vprašanja etike in estetike. Seznanijo se z osnovami teorije argumentacije in logike: prepoznavanje in analiziranje argumentov, prepoznavanje logičnih napak in zmot, ocenjevanje moči argumentov in ustreznosti evidence, oblikovanje lastnih argumentov.

Temelji komunikologije
Predmet je uvod v komunikologijo kot znanost. Študentom predstavi kompleksnost komunikacijskega procesa in prikaže različne ravni in vidike komuniciranja v družbi.

Temelji politologije
Predmet uvaja v temeljne koncepte politične znanosti.

Teorije medijev in komuniciranja
Predmet tematizira zvezo med naravo družbenega življenja in mediji, med mediji in identitetami/subjektivitetami ter mediji in močjo/nadzorovanjem v družbi. Obravnavali bomo sodobne ekonomske in hkrati kulturne fenomene v medijski industriji, kot sta zvezdniški sistem ali žanrski sistem, ter analizirali pomen in ideologijo izbranih medijskih žanrov ter novejših žanrskih hibridov.

Uredniško delovanje
Predmet je namenjen proučevanju uredniškega delovanja, vpliva uredniških odločitev na končno vsebinsko in vizualno podobo množičnih občil ter različnih uredniških konceptov. Predstavljeni bodo različni vidiki uredniških politik in oblikovanja podobe množičnih medijev.

Uvod v novinarstvo I
Predmet obravnava temeljne pojme novinarskih študij, identiteto novinarstva, normativne poglede na novinarstvo in probleme tržne usmeritve sodobnega novinarstva, odnos novinarskega diskurza do resničnosti, vlogo in pomen virov informacij, osnove teorije novinarskih žanrov, vrst in zvrsti ter temelje novinarske samoregulacije v Sloveniji.

Uvod v novinarstvo II
Predmet obravnava vestičarsko in poročevalsko vrsto novinarskih besedil, osnovne značilnosti pogovorne vrste (anketo), članek kot novinarski žanr in novinarske vrste. Zahteva se predhodno znanje predmeta Uvod v novinarstvo 1.

Vzgoja za medije
Predmet obravnava vlogo medijev v vsakdanjiku otrok in mladostnikov, koncepte medijske pismenosti in vzgoje za medije ter pedagoške pristope k medijskem opismenjevanju.

Zgodovina novinarstva in medijev
Predmet obravnava zgodovino novinarstva in medijev glede na kulturne, politične in ekonomske dejavnike, ki so sooblikovali njun razvoj.