Predmeti

Civilizacije
Osnovni namen predmeta je seznaniti študente s spoznanji o nastanku, diferenciaciji in dinamiki velikih civilizacij, še posebej s stališča njihovega prispevka in vključenosti v splošno civilizacijsko (kulturno) zakladnico sveta, kot ga poznamo danes. Predmet različne civilizacijske sklope obravnava po izbranih (antropoloških) temah, npr. religija, umetnost, politični sistemi, družbena struktura, socializacija, družina, šolstvo, vsakdanji načini življenja, prehranjevanje, odnos do telesa in spolnosti, higiena, toleranca in odnos do različnosti itd.

Družbeni in etični vidiki razvoja moderne znanosti
Predmet se bo ukvarjal z družbenimi in etičnimi vidiki razvoja moderne znanosti in tehnologije. Znanost v povezavi s tehnologijo postaja osrednji fenomen sodobne družbe, ki ne samo da predstavlja osnovni razvojni dejavnik, temveč na njenih razvojnih "nišah" sproža vrsto etičnih dilem, kot vprašanje ohranjanja dostojanstva človeka, meje med evgeniko in izboljševanjem človekovih zmožnosti, terapevtskega in reproduktivnega kloniranja, varovanja zasebnosti, itd.

Epistemologija družbenih ved
Osnovni cilj: seznaniti študente s temeljnimi spoznavno-teoretskimi in metodološkimi pristopi, ki nas vodijo k razumevanju sodobne družbe in človeka. Dana bo natančna in sistematična predstavitev ključnih spoznavno-teoretskih pristopov, na katerih temelji današnje vedenje človeka. Ključni cilj: praktično seznanjanje študentov s posameznimi spoznavnimi in metodološkimi pristopi (dedukcija in indukcija, idealni tipi, prognoziranje, "rational choice" analiza, hermenevtika).

Filmske študije
Predmet uvaja študente v različne tematike, zanimanja in raziskovalne metode sodobnih filmskih študij, ki segajo od tistih, ki zadevajo različne strukturne kontekste proizvodnje in potrošnje filmov, do tistih, ki so tesneje vezani na analizo filmske govorice. Pri vajah bodo predstavljeni tudi nekateri ilustrativni filmi, študentje pa pri razpravah, ki sledijo, pridobljena splošna znanja uporabljajo za razvijanje sposobnosti kritične analize konkretnih filmov.

Identitete
Predmet predstavlja teoretske koncepte identifikacije, identitete in sebstva; pojasnjuje procese normalizacije, vlogo kulturnih reprezentacij, vlogo razlikovanja in vrednotenja razlik v produkciji identitete in sebstva; analizira koncepte in prakse identitetnih politik. Izhaja iz konceptov simbolnega interakcionizma, Foucaultove teorizacije oblasti (tehnologije sebstva), Althusserjeve teorizacije ideologije ter psihoanalitskega koncepta identifikacije.

Kritična teorija kulture
Kulturni procesi in poglavitne oblike kulturnega izraza v XX. stoletju so selektivno prikazani v tradiciji kritične teorije družbe oz. frankfurtske šole.

Kultura in osebnost
1. Oris področja in temeljni koncepti:kultura, osebnost, socialni karakter.
2. Pionirske študije.
3. Drugi val študij kultura-osebnost:"cross-cultural" študije, projekt šestih kultur.
4. Kasnejši razvoji: etnopsihiatrija (kultura in duševne bolezni), alternativna stanja zavesti, študije percepcije, študije telesa in telesnosti,sodobna psihološka antropologija, medkulturne študije medgeneracijske kulturne transmisije.

Kulture vsakdanjega življenja
Uvod. Definiranje področja. Metode preučevanja. Kulture in politike hrane in prehranjevanja. Vizualna kultura, dizajn in estetizacija sveta vsakdanjega življenja. Študije mode. Kulturne študije športa. Alternative vsakdanjega življenja in kulturni odpor.

Kulturna antropologija
Osnovna opredelitev poddiscipline. Oris zgodovine poddiscipline. Koncept kulture v antropološki perspektivi. Medgeneracijska transmisija kulture. Inkultracija v medkultuirni perspektivi.

Kulturna politika
Predmet: seznanja študente s cilji, inštrumenti, modeli in trendi kulturnih politik javnih oblasti na različnih ravneh, od državne in lokalne do transnacionalne oziroma mednarodne; omogoča vpogled v delovanje kulturnega sistema in v posamezna področja izvajanja kulturnih politik; razvija razumevanje vpetosti področja kulture v politični, ekonomski, pravni in upravni sistem; in spodbuja pridobivanje ustreznih kompetenc za formuliranje, spremljanje in evalvacijo kulturnih politik.

Kulturne študije telesa
Predmet nudi vpogled v različne pristope k analizi in kritičnemu reflektiranju vloge telesa v sodobni kulturi in družbi. Slednja je zajeta v pregledu teoretskih pristopov k telesu, ki presegajo moderno razumevanje telesa in razkrivajo središčno vlogo telesa v sodobnih družbenih in kulturnih procesih. Študenti in študentke osvojijo glavne teoretske perspektive v preučevanju družbene, kulturne, politične konstrukcije telesa, seznanijo se z glavnimi tematikami kulturnih študij telesa.

Metode kulturološkega raziskovanja
Cilji, vsebina, obveznost; opredelitve (tradicije, paradigme, šole); raziskovalne strategije & faze raziskovanja; naravno območje pojava; letni projekt, teorija, poročila; uvodni študij pojava, viri informacij, gradiv; raziskovalni dizajn & model – kvalitativni pristopi; raziskovalni dizajn & model – kvantitativni pristopi; mešani raziskovalni dizajn & model (veriženje); kakovost, akademsko pisanje, primeri; predstavitve projektov, seminarji.

Metode kvalitativne analize
V študijskem programu je poudarek na logiki in organizaciji raziskovalnega procesa ter na naslednjih metodah: terensko raziskovanje oz. opazovanje z (delno) udeležbo, polstrukturirani intervju, biografska metoda in fokusna skupina. Predmet je oblikovan tako, da imajo študenti poleg osnovnih epistemoloških in splošnih metodoloških znanj tudi možnost poglobljenega ukvarjanja s posameznimi metodami, ki jih uporabijo in preizkusijo v individualnem ali timskem raziskovalnem delu.

Moderna književnost in družbene ideologije
Modernizem kot "tradicija novega" je tu prikazan kot odgovor na in prispevek k protislovjem XX. stoletja, stoletja revolucij.

Nova religijska gibanja
Predmet nadgrajuje in fokusira religiološke vsebine, ki jih predstavimo v prvem letniku študija kulturologije (zato se pričakuje/zahteva predznanje, ki ga študenti pridobijo pri predmetu Religija in kultura; lahko tudi Primerjalna religiologija ali Sociologija religije). Temeljni cilj je opremiti študenta s kategorialnim aparatom za razumevanje sodobnih alternativnih religijskih dogajanj.

Pisanje diplomskega dela
Študenti se naučijo samostojne izdelave avtorskega znanstvenega besedila nekoliko daljšega obsega (med 7.000 in 10.000 besedami).

Politične mitologije
Področje preučevanja sodobnih političnih mitologij. Definicija (političnega) mita.

  1. Struktura in funkcije sodobnega političnega mita. Metode preučevanja.
  2. Politično obredje. Politična mitologija časa in prostora.
  3. Politična simbologija.
  4. Žrtvovanjski miti in obredi.
  5. Teoretski pogledi na mit in obred.
  6. Politična mitologija zarote.
  7. Mitologija voditelja.
  8. Politična mitologija prehoda.
  9. Nacionalne mitologije.
  10. Sodobne religijsko-nacionalne mitologije.

Praktikum
Študenti delovno prakso opravijo bodisi raziskovalno bodisi na terenu v obliki organiziranja ali sodelovanja pri organizaciji različnih kulturnih projektov v zasebnih institucijah ali javnih kulturnih zavodih.

Primerjalna religiologija
Obravnavamo vse poglavitne svetovne religije. Izpostavljamo medreligijske primerjave, ki se zdijo najpomembnejše za razumevanje zgodovinskega (pre)oblikovanja posamičnih religij in njihovega preteklega in sodobnega učinkovanja v svetu.

Prvi tuji strokovni jezik I: Angleščina, Francoščina, Italijanščina, Nemščina, Španščina ali Ruščina

Angleščina: Spoznavanje in obravnavanje avtentičnih družboslovnih strokovnih besedil (članki iz strokovnih revij in časopisov, listine, monografije); najrazličnejše jezikovne vaje za utrjevanje jezikovnih struktur in strokovnega besedišča; pisanje in poročanje v angleškem jeziku.

Francoščina: Obravnavanje družboslovnih tem s področja sodobne francoske kulture in EU, branje in analiza avtentičnih družboslovnih strokovnih besedil v francoskem jeziku (učbeniki, monografije, članki v strokovnih revijah, časopisih, listine), naloge za usvajanje in širjenje družboslovnega besedišča in terminologije, za koherentno povzemanje pisnih in ustnih sporočil, vaje v urjenju vseh jezikovnih spretnosti in spretnosti učinkovitega predstavljanja.

Italijanščina: Osnovni namen predmeta je študente pripraviti na spoznavanje in obravnavanje avtentičnih družboslovnih strokovnih besedil ter jih uvesti v posebnosti znanstvene zvrsti jezika in strokovne podzvrsti družboslovja. Del časa je namenjen tudi ponovitvi slovničnih in funkcionalnih struktur. Vsebina je prilagojena ciklični izvedbi predmeta.

Nemščina: Spoznavanje in obravnavanje avtentičnih družboslovnih strokovnih besedil. Samostojno spremljanje znanstvene in strokovne literature. Vaje v koherentnem povzemanju pisnih in ustnih sporočil. Jezikovne vaje. Usvajanje in širjenje družboslovnega besedišča in terminologije.

Španščina: Obravnavanje družboslovnih tem s področja sodobne španske kulture in EU, branje in analiza avtentičnih družboslovnih strokovnih besedil v španskem jeziku (učbeniki, monografije, članki v strokovnih revijah, časopisih, listine), naloge za usvajanje in širjenje družboslovnega besedišča in terminologije, za koherentno povzemanje pisnih in ustnih sporočil, vaje v urjenju vseh jezikovnih spretnosti.

Ruščina: Študenti razvijajo vse jezikovne spretnosti ob uporabi manj zahtevne strokovne literature. Ob tem usvojijo in širijo besedišče bodočega poklicnega okolja.

Prvi tuji strokovni jezik II: Angleščina, Francoščina, Italijanščina, Nemščina, Španščina ali Ruščina

Angleščina: Obdelava različnih zahtevnejših avtentičnih besedil s širšega področja družboslovja, še posebej kulturologije; utrjevanje in širjenje družboslovne terminologije; spoznavanje načel oblikovanja uspešnih predstavitev; urjenje slušnega razumevanja; osnove retorike.

Francoščina: Seznanjanje študentov z zahtevnejšimi avtentičnimi besedili s področja študija in obravnavanje ter usvajanje posebnih struktur, značilnih za to zvrst jezika, branje in analiza besedil (učbeniki, monografije, članki v strokovnih revijah, časopisih, listine), naloge za usvajanje in širjenje družboslovnega besedišča in terminologije, vaje v urjenju vseh jezikovnih spretnosti, vaje v pripravi diskusije, vaje v pripravi pisnega poročila.

Italijanščina: Med glavne cilje predmeta sodi seznanjanje študentov z zahtevnejšimi avtentičnimi besedili z ožjega področja študija in obravnavanje ter usvajanje posebnih struktur, značilnih za to zvrst jezika.

Nemščina: Obravnavanje zahtevnejših avtentičnih besedil s širšega področja družboslovja. Vaje v prevajanju in konverzaciji.

Španščina: Seznanjanje študentov z zahtevnejšimi avtentičnimi besedili s področja študija in obravnavanje ter usvajanje posebnih struktur, značilnih za to zvrst jezika, branje in analiza besedil (učbeniki, monografije, članki v strokovnih revijah, časopisih, listine), naloge za usvajanje in širjenje družboslovnega besedišča in terminologije, vaje v urjenju vseh jezikovnih spretnosti, vaje v pripravi diskusije, priprava seminarske naloge.

Ruščina: Študentje obravnavajo nekoliko zahtevnejša avtentična besedila s področja ruske kulture, evropskih študij in mednarodnih odnosov; urijo jezikovne spretnosti, branja, pisanja, poslušanja in govorjenja; spoznavajo slovnične in funkcionalne jezikovne strukture, značilne za to zvrst jezika.

Psihoanaliza in kultura
Predmet slušatelje opremi z možnostjo alternativne, psihoanalitske interpretacije kulturnih in osebnih razlik ter s tem omogoči celostno razumevanje individualnosti subjekta. Cilj predmeta je študente naučiti uporabljati interpretativni okvir teoretske psihoanalize, kot se je razvila znotraj področja kulturnih študij. Na ta način bodo študenti razpolagali z alternativnim analitičnim imaginarijem pojmovnika družb in kultur.

Religija in kultura
Predmet je uvodni in hkrati edini obvezni religiološki predmet na programu kulturologije, zato predstavlja vstopno točko v študij religije kot družbenega oz. kulturnega pojava. Študente vpelje v akademsko preučevanje religije, pri čemer poudarja interdisciplinarno naravo področja. Glavni poudarek je na analizi mesta in vloge religije v sodobnih, hitro spreminjajočih se družbah.

Socialna in politična antropologija
Cilj predmeta je preseči stereotipizirane, etnocentrične poglede na različnost družb in kultur, obogatiti lasten interpretativni okvir razumevanja družbenih institucij in praks, ki se nahajajo izven Zahodnega sveta ter razviti kritičen pogled na pojavne oblike družbenosti.

Socialna in politična psihologija
Oblikovanje sodobne socialne psihologije, spoznavni procesi in konstrukcija socialnega sveta, psihologija stališč in predsodkov, psihologija interakcije, prosocialno in asocialno obnašanje, psihologija socialnega vpliva, socialne moči, psihologija skupin in psihološki procesi v skupini, psihologija družbenih procesov in odnosov, politična psihologija.

Sociokulturni vidiki globalizacije
Predmet se osredotoča na naslednje tematske sklope: kulturno-zgodovinski kontekst globalizacijskih procesov; terminološke distinkcije pojmov (globalizem, globalnost, globalizacija); moderne in kontramoderne identitete v globalnem okolju (sodobni nacionalizmi, patriotizmi, multikulturnost); ambivalentnost globalizacijskih procesov (glokalizacija, mcdonaldizacija, vesternizacija/pozahodnjenje); globalni akterji (Evropa/EU, ZDA, Kitajska ...); obstoj globalne kulture; sodobni globalni problemi.

Sociologija kreativnosti
Predmet združuje družboslovne, psihološke in naravoslovne pristope pri razlaganju kreativnosti. V uvodnih predavanjih opredelimo temeljne pojme, njihovo genezo v zgodnji modernosti, področja ustvarjalnosti, nekaj značilnih primerov ustvarjalcev itd. Sledi analiza temeljnih teoretskih pristopov (nominalistični, holistični, komplementarni in kognitivni). V sklepnem delu bolj natančno opredelimo kognitivni pristop k razumevanju ustvarjalnosti in ga ilustriramo na primeru umetniškega ustvarjanja.

Sociologija kulture
Področje raziskovanja sociologije kulture. Sociološko definiranje kulture. Kultura in civilizacija. Multikulturnost, globalna kultura, procesi kulturne globalizacije in lokalizacije. Nacionalna kultura. Glavne teoretske smeri preučevanja sociologije kulture. Kultura in politika, umetnost in ideologija. Množična kultura. Participativna kultura. Postmoderna kultura in umetnost. Subkulture.

Sociologija mladine
Pojav mladosti se bo obravnavalo interdisciplinarno (naravoslovni in družboslovni pristop) in iz zgodovinske perspektive, s posebnim poudarkom na mladosti v moderni dobi.

Statistika
Osnove statistične analize v družboslovju: opisne metode, ocenjevanje parametrov, preizkušanje domnev, bivariatna analiza.

Strateški menedžment v kulturi
Predmet posreduje praktična znanja, veščine, tehnike in metode, ki so namenjene globjemu razumevanju poslanstva kulturnih ustanov, njihovih programov, kadrovskih posebnosti, trženju, načinu organiziranja in značilnostim njihovega okolja. Strateški menedžment vpenja upravljanje in vodenje kulturnih organizacij v širši družbeni kontekst in njegovo institucionalno okolje z vidika srednjeročnih oziroma dolgoročnih organinizacijskih strategij.

Športna vzgoja
Predmet se izvaja v obliki predavanj, vaj, vodenih celodnevnih aktivnosti ter preverjanja motoričnih in funkcionalnih sposobnosti. Program predavanj obsega splošne vsebine, program vaj pa specialne teoretične vsebine ter učenje, izpopolnjevanje v izbrani športni panogi in pridobivanje osnov športno-rekreativnega treninga. Za predhodno selekcionirane študente potekajo vaje v obliki rednih treningov in tekmovanj.

Študije turizma in potovanj
Sodobni turizem kot način mobilnosti ali prostočasovne potovalnosti je večplasten fenomen sodobnih družb. Splet socialnih, kulturnih in zgodovinskih dejavnikov omogoča razlikovanje med sodobno potovalnostjo in turizmom. Izpostavljen je pomen prostega časa in prepletanje dela s prostim časom, ki naraščajoče vpliva na prostorsko-časovne prakse posameznika.

Temelji filozofije
Študenti pri predmetu odkrivajo in raziskujejo temeljne filozofske probleme in teme, kot so: problem odnosa med fizičnim in psihičnim, svobodna volja, osebna identiteta, skepticizem, resnica, pomen, obstoj boga ter različna vprašanja etike in estetike. Seznanijo se z osnovami teorije argumentacije in logike: prepoznavanje in analiziranje argumentov, prepoznavanje logičnih napak in zmot, ocenjevanje moči argumentov in ustreznosti evidence, oblikovanje lastnih argumentov.

Temelji komunikologije
Predmet je uvod v komunikologijo kot znanost. Študentom predstavi kompleksnost komunikacijskega procesa in prikaže različne ravni in vidike komuniciranja v družbi.

Temelji politologije
Predmet uvaja v temeljne koncepte politične znanosti.

Temelji prava
Predmet je sestavljen iz dveh delov. Prvi del tvorijo temelji pravoznanstva, v katerem študenti spoznajo pojem prava in države, temeljne pravne pojme, značilnosti modernega prava ter razmerje med pravom in politiko. V drugem delu so predstavljene posamezne pravne panoge, in sicer ustavno, kazensko, stvarno, obligacijsko, gospodarsko, delovno, družinsko in dedno pravo ter pravo EU in javne uprave.

Teorija simbolnih form
Osrednja tematika predmeta je interdisciplinarna predstavitev in analiza simbolnih form, v preseku filozofije, religiologije, ikonografije, semiotike, hermenevtike in drugih sorodnih humanističnih disciplin. Snov je predstavljena z obravnavo konkretnih simbolnih struktur, npr. umetniških del, religijskih verovanj in idej, filozofskih prispodob, znanstvenih teorij (npr. sodobne kozmologije) ipd. Predavanja so večinoma v ppt-prezentaciji (z likovnim gradivom), seminarski del je individualen.

Uvod v kulturne študije
Predmet študente uvaja v paleto različnih "spoprijemov" s sodobno popularno kulturo, ki so značilni za transdisciplino področje kulturnih študij. Študenti se z obravnavo različnih analitičnih okvirov naučijo kritično in večplastno reflektirati segmente sodobnih popularnih kultur, pri čemer je ključna os zanimanja vprašanje družbene moči: na kakšen način so – če sploh – popularni teksti vpeti v procese legitimacije obstoječih družbenih hierarhij.

Uvod v sociologijo
Sociološke vsebine so izbrane tako, da nudijo študentom uvod in temeljno podlago za nadaljnji družboslovni študij. Poseben poudarek je namenjen ti. globalni sociologiji oz. povezavi med klasičnimi evropskimi konceptualnimi tradicijami in sodobnejšimi pristopi, ki sociološke tematike obravnavajo kulturno bolj uravnoteženo.

Vrednote v sodobnem svetu
Vrednote, izvorno razvite v okviru moderne zahodne paradigme, so danes prisotne v vseh in vsaki posebni skupnosti planeta, četudi ne na enak način. Predmet zgoščeno prikaže izvor, spremembo in globalni doseg tistega izbora vrednot, brez katerih ni moderne etike.

Zgodovina slovenske kulture
Reformacija in protireformacija na Slovenskem (prve slovenske knjige, prvi prevod Biblije v slovenščino, prva slovenska slovnica; cenzura, index librorum prohibitorum, izgon protestantov in posledice); razvoj šolstva (jezuitsko šolstvo, terezijanske šolske reforme, splošna šolska obveznost, enakopraven dostop do izobrazbe in splošna pismenost); prve kulturne ustanove na Slovenskem (prve gledališke predstave, prve slovenske založbe, razvoj osrednjih društev).