Predmeti

Diplomski seminar
Zasnova in priprava diplomskega dela - individualno delo z mentorjem in predstavitev zasnove na diplomskem seminarju.

Drugi tuji strokovni jezik I: Angleščina, Francoščina, Italijanščina, Nemščina, Španščina ali Ruščina

Angleščina: Spoznavanje in obravnavanje avtentičnih družboslovnih strokovnih besedil ter uvajanje v posebnosti strokovnega jezika s poudarkom na medijskih in komunikacijskih študijah. Navajanje k samostojnemu spremljanju strokovne literature. Jezikovne vaje v uporabljanju struktur, značilnih za strokovni jezik v družboslovju s poudarkom na medijskih in komunikacijskih študijah.

Francoščina: Obravnavanje družboslovnih tem s področja sodobne francoske kulture in EU, branje in analiza avtentičnih družboslovnih strokovnih besedil v francoskem jeziku (učbeniki, monografije, članki v strokovnih revijah, časopisih, listine), naloge za usvajanje in širjenje družboslovnega besedišča in terminologije, za koherentno povzemanje pisnih in ustnih sporočil, vaje v urjenju vseh jezikovnih spretnosti in spretnosti učinkovitega predstavljanja.

Italijanščina: Osnovni namen predmeta je študente pripraviti na spoznavanje in obravnavanje avtentičnih družboslovnih strokovnih besedil ter jih uvesti v posebnosti znanstvene zvrsti jezika in strokovne podzvrsti družboslovja. Del časa je namenjen tudi ponovitvi slovničnih in funkcionalnih struktur. Vsebina je prilagojena ciklični izvedbi predmeta.

Nemščina: Obravnavanje zahtevnejših avtentičnih besedil s širšega področja družboslovja. Spremljanje strokovne literature. Jezikovne vaje.

Španščina: Seznanjanje študentov z zahtevnejšimi avtentičnimi besedili s področja študija in obravnavanje ter usvajanje posebnih struktur, značilnih za to zvrst jezika, branje in analiza besedil (učbeniki, monografije, članki v strokovnih revijah, časopisih, listine), naloge za usvajanje in širjenje družboslovnega besedišča in terminologije, vaje v urjenju vseh jezikovnih spretnosti, vaje v pripravi diskusije, priprava seminarske naloge.

Ruščina: Študentje obravnavajo nekoliko zahtevnejša avtentična besedila s področja ruske kulture, evropskih študij in mednarodniih odnosov; urijo jezikovne spretnosti, branja, pisanja, poslušanja in govorjenja; spoznavajo slovnične in funkcionalne jezikovne strukture, značilne za to zvrst jezika.

Internetni praktikum
Predmet je izrazito usmerjen v prakso: študenti se bodo najprej seznanili z osnovnimi orodji na internetu in razvijali svojo informacijsko pismenost. Ob praktičnem delu bodo spoznavali analitična orodja, s pomočjo katerih bodo lahko razumeli, zakaj internet ni zgolj tehnologija, temveč predvsem družbeni, kulturni in politični pojav.

Javno mnenje
Predmet seznanja študente s ključnimi teorijami javnega mnenja, začenši z zgodovinskim pregledom od normativno-političnih teorij 18. in 19. stoletja do postmodernih tematizacij. Študenti spoznajo različne pojmovne razsežnosti ˝javnosti˝ kot socialne kategorije (družbenega akterja), narave dejavnosti ali prostora, določenega področja družbenega življenja (javna fera, domena) in kot javno mnenje ter oblike (politične) institucionalizacije javnega mnenja v sodobnih družbah.

Jezikovna kultura I
Pri predmetu so predstavljene so jezikovnokulturne smeri na Slovenskem ter zgodovinske in sodobne izkušnje s purizmom. Prek teorije zvrstnosti se razpravlja o sodobni teoriji in rabi slovenskega knjižnega jezika. S pomočjo referenčnega korpusa se kritično presojajo sodobni normativni priročniki slovenskega knjižnega jezika.

Komuniciranje in nove tehnologije
Predmet je usmerjen v spoznavanje razvoja teorij o računalniško posredovanem komuniciranju in novih medijev na spletu s poudarkom na razumevanju družbenih interakcij v kibernetskem prostoru ter razpravljalnih in demokratičnih potencialov spleta. Študente seznanja z družbenimi spremembami, ki jih pogojuje nagel razvoj komunikacijskih tehnologij, in kritičnim razumevanjem medijskih, političnih in družbenih praks na spletu.

Komunikacijske pravice
Poudarek je namenjen obravnavi pravice do komuniciranja v povezavi s pojmom publicitete in načelom javnosti. Pravica do komuniciranja kot osebna pravica do objavljanja oziroma kot načelo javnega delovanja je obravnavana v konfrontaciji s svobodo medijev kot institucionalizirano korporativno (lastniško) svobodo. Predmet razpravlja o komunikacijskih pravicah kot o človekovih pravicah in pojem umešča v kontekst pojmovanj demokracije in civilne družbe.

Komunikacijski sistemi
Predmet obravnava pomen demokratizacije komunikacijskih sistemov in posveča pozornost normativnim konceptualizacijam komuniciranja in medijev. Z upoštevanjem različnih teoretskih in empiričnih opredelitev se usmerja v primerjalno proučevanje modelov komunikacijskih sistemov.

Komunikološki raziskovalni seminar
Opredelitev raziskovalnega problema in postavitev modela; zasnova empirične raziskave; sodelovanje v izvedbi skupne empirične raziskave; analiza podatkov, izdelava raziskovalnega poročila.

Kulturna in medijska globalizacija
Predmet obravnava teoretične kontroverze pojma globalizacija. Pozornost namenja deteritorizaciji kot ključni posledici globalizacije in analizira globalno v konfrontaciji z nacionalnim. Vpelje pojem državljanstva s proučevanjem sodobnih teorij in z refleksijo državljanskih praks v globalnih sovisjih. Predmet se posveča analizi globalne medijske industrije in njenih posledic, problemski obravnavi mediatizirane globalizacije in obravnavi alternativnih medijev kot delovanja protijavnosti.

Mediji in kolektivni spomin
Pri predmetu se bomo ukvarjali z medijskimi in popularnokulturnimi teksti ter z drugimi komunikacijskimi oblikami kot sredstvi reprezentiranja in konstruiranja preteklosti. Ti postajajo primarni oblikovalci kolektivnih spominov in odigrajo ključno vlogo pri predstavljanju preteklosti širšim množicam ljudi. Predmet analizira načine, kako sodobne družbe oblikujejo svoje kolektivne spomine oziroma kako medijske in druge kulturne reprezentacije upravljajo s preteklostjo za namene sedanjosti.

Mediji in občinstva
Predmet bo obravnaval najpomembnejše teorije o medijski potrošnji. Študenti se bodo seznanili z zgodovino raziskovanja medijskega vpliva in uporabe medijev (npr. raziskovanje uporab in gratifikacij, medijska funkcija prednostnega tematiziranja, teorija kultivacije). Po pregledu zgodovine raziskovanja bodo spoznali sodobne teorije aktivnega občinstva (teorije recepcije), Bourdijev model kulturne potrošnje in sodobne aplikacije Bourdieujeve teorije.

Medijska kritika
Pomembnejši vsebinski sklopi v okviru predmeta so naslednji: 1. Uvodni del: mediji kot posredovalci pomena, medijske narativne in formalne strukture. Primerjava med tradicionalno in formalno kritiko; 2. Semiotična analiza medijskih tekstov, formalizem in strukturalizem; 3. Narativna kritika medijskih tekstov; 4. Žanrska kritika medijskih tekstov; 5. Marksistična kritika medijskih tekstov; 6. Psihoanalitična kritika medijskih tekstov; 7. Feministična analiza; 8. Kulturne študije in mediji.

Medijski praktikum 1
Predmet je namenjen pridobivanju temeljnih praktičnih znanj in veščin s področja medijske in kulturne produkcije. Tako bo ustrezno združil teoretsko vednost, ki jo študenti pridobivajo pri ostalih predmetih, z aplikacijo v konkretnem produkcijskem okolju. Študentom bodo predstavljeni konkretni načini uporabe tehnologij, ustreznih računalniških programov in drugih pripomočkov za produkcijo medijskih in kulturnih vsebin.

Medijski praktikum II
Predmet je namenjen pridobivanju temeljnih praktičnih znanj in veščin s področja medijske in kulturne produkcije. Tako bo ustrezno združil teoretsko vednost, ki jo študenti pridobivajo pri ostalih predmetih, z aplikacijo v konkretnem produkcijskem okolju. Študentom bodo predstavljeni konkretni načini uporabe tehnologij, ustreznih računalniških programov in drugih pripomočkov za produkcijo medijskih in kulturnih vsebin.

Osnove komunikološkega raziskovanja
Poudarek je na aktualnih problemih, relevantnih za kvantitativno in kvalitativno empirično raziskovanje v komunikologiji in medijskih študijah. Pozornost je usmerjena na spoznavanje empiričnih metod za raziskovanje medijske kulture in institucij, medijskih občinstev in medijskih vsebin. Poudarek je na aktualnih problemih, kjer se študenti se prek praktičnih nalog seznanijo z izbranimi metodami raziskovalnega dela: opazovanja z udeležbo, vprašalniki, analizo besedil in intervjuji.

Politična ekonomija medijev
Predmet politične ekonomije medijev. Mikroekonomija medijev in politična ekonomija medijev. Državna regulacija medijev. Globalna politična ekonomija medijev. Potrošnja medijskega blaga.

Politično komuniciranje
Predmet vsebuje analizo temeljnih elementov sodobnega političnega diskurza. Posebna pozornost je posvečena analizi političnega procesa in strukturnih sprememb javnosti v parlamentarni demokraciji, struktur politične moči ter delovanja medijev v procesu političnega komuniciranja. Predmet obravnava ključne spremembe političnega komuniciranja in demokracije, ki nastajajo tudi kot posledica razvoja novih komunikacijskih tehnologij.

Politike podob
Pri predmetu bodo študenti/-ke analizirali filme s specifično ideološko in politično vsebino ter o njih razpravljali, pri čemer se bodo seznanili s pojmi reprezentacije, mediacije in konstrukcije zgodovine ter komunikacijske prakse. Predmet se bo delno izvajal v angleščini.

Popularna glasba in mediji
Predmet uvaja v različne pristope k analizi in kritičnemu reflektiranju popularnoglasbenih izdelkov. Slednji so umeščeni v industrijske, distribucijske in medijske kontekste, pri čemer je pozornost namenjena tudi elementom produkcijskih ter potrošniških kreativnosti in resistenc, ki zagotavljajo, da se popularna glasba v mnogih segmentih vse od svojih začetkov do danes vztrajno izmika dokončnim hegemonskih prisvojitvam.

Potrošna kultura
V uvodu bomo potrošno kulturo historično umestili znotraj procesov družbene modernizacije, nato pa jo obravnavali kot kulturno prakso, ki ponuja nove način oblikovanja osebnih, družbenih in političnih identitet, hkrati pa nove načine komercialne kolonizacije posameznikove subjektivitete. V drugem delu bomo predstavili osnovne dileme v kulturološki in sociološki teoriji potrošnje (ekonomija – kultura, proizvodnja – potrošnja, potrebe – želje, simbolno – uporabno).

Praktikum pisanja in branja
Študentje se pri predmetu seznanijo z osnovami znanstvenega pisanja. V prvem delu se seznanijo z različnimi vrstami virov in njihovim iskanjem v knjižnici po elektronskih bazah člankov, avtorskimi pravicami in možnimi načini citiranja v besedilih različnih žanrov s poudarkom na znanstvenih besedilih. Spoznavajo načine citiranja iz različnih primarnih in sekundarnih virov, razlike med žanri, razliko med dejstvi in vrednotenjem ter se ukvarjajo s strukturo besedil različnih žanrov.

Prvi tuji strokovni jezik I: Angleščina, Francoščina, Italijanščina, Nemščina, Španščina, Ruščina

Angleščina: Spoznavanje in obravnavanje avtentičnih družboslovnih strokovnih besedil ter uvajanje v posebnosti strokovnega jezika s poudarkom na medijskih in komunikacijskih študijah. Navajanje k samostojnemu spremljanju strokovne literature. Jezikovne vaje v uporabljanju struktur, značilnih za strokovni jezik v družboslovju s poudarkom na medijskih in komunikacijskih študijah.

Francoščina: Obravnavanje družboslovnih tem s področja sodobne francoske kulture in EU, branje in analiza avtentičnih družboslovnih strokovnih besedil v francoskem jeziku (učbeniki, monografije, članki v strokovnih revijah, časopisih, listine), naloge za usvajanje in širjenje družboslovnega besedišča in terminologije, za koherentno povzemanje pisnih in ustnih sporočil, vaje v urjenju vseh jezikovnih spretnosti in spretnosti učinkovitega predstavljanja.

Italijanščina: Osnovni namen predmeta je študente pripraviti na spoznavanje in obravnavanje avtentičnih družboslovnih strokovnih besedil ter jih uvesti v posebnosti znanstvene zvrsti jezika in strokovne podzvrsti družboslovja. Del časa je namenjen tudi ponovitvi slovničnih in funkcionalnih struktur. Vsebina je prilagojena ciklični izvedbi predmeta.

Nemščina: Spoznavanje in obravnavanje avtentičnih družboslovnih strokovnih besedil. Samostojno spremljanje znanstvene in strokovne literature. Vaje v koherentnem povzemanju pisnih in ustnih sporočil. Jezikovne vaje. Usvajanje in širjenje družboslovnega besedišča in terminologije.

Španščina: Obravnavanje družboslovnih tem s področja sodobne španske kulture in EU, branje in analiza avtentičnih družboslovnih strokovnih besedil v španskem jeziku (učbeniki, monografije, članki v strokovnih revijah, časopisih, listine), naloge za usvajanje in širjenje družboslovnega besedišča in terminologije, za koherentno povzemanje pisnih in ustnih sporočil, vaje v urjenju vseh jezikovnih spretnosti.

Ruščina: Študenti razvijajo vse jezikovne spretnosti ob uporabi manj zahtevne strokovne literature. Ob tem usvojijo in širijo besedišče bodočega poklicnega okolja.

Prvi tuji strokovni jezik II: Angleščina, Francoščina, Italijanščina, Nemščina, Španščina ali Ruščina

Angleščina: Med glavne cilje predmeta sodi seznanjanje študentov z zahtevnejšimi avtentičnimi besedili z ožjega področja komunikologije in obravnavanje ter usvajanje posebnih struktur, značilnih za to zvrst jezika.

Francoščina: Seznanjanje študentov z zahtevnejšimi avtentičnimi besedili s področja študija in obravnavanje ter usvajanje posebnih struktur, značilnih za to zvrst jezika, branje in analiza besedil (učbeniki, monografije, članki v strokovnih revijah, časopisih, listine), naloge za usvajanje in širjenje družboslovnega besedišča in terminologije, vaje v urjenju vseh jezikovnih spretnosti, vaje v pripravi diskusije, vaje v pripravi pisnega poročila.

Italijanščina: Med glavne cilje predmeta sodi seznanjanje študentov z zahtevnejšimi avtentičnimi besedili z ožjega področja študija in obravnavanje ter usvajanje posebnih struktur, značilnih za to zvrst jezika.

Nemščina: Obravnavanje zahtevnejših avtentičnih besedil s širšega področja družboslovja. Vaje v prevajanju in konverzaciji.

Španščina: Seznanjanje študentov z zahtevnejšimi avtentičnimi besedili s področja študija in obravnavanje ter usvajanje posebnih struktur, značilnih za to zvrst jezika, branje in analiza besedil (učbeniki, monografije, članki v strokovnih revijah, časopisih, listine), naloge za usvajanje in širjenje družboslovnega besedišča in terminologije, vaje v urjenju vseh jezikovnih spretnosti, vaje v pripravi diskusije, priprava seminarske naloge.

Ruščina: Študentje obravnavajo nekoliko zahtevnejša avtentična besedila s področja ruske kulture, evropskih študij in mednarodnih odnosov; urijo jezikovne spretnosti, branja, pisanja, poslušanja in govorjenja; spoznavajo slovnične in funkcionalne jezikovne strukture, značilne za to zvrst jezika.

Psihologija komuniciranja
Predmet temelji na analizi temeljnih teorij in konceptov medosebnega komuniciranja in odnosov, analizi procesov in oblik medosebnega komuniciranja, analizi kontekstov in praks medosebnega komuniciranja ter analizi emancipacijskih potencialov medosebnega komuniciranja.

Raziskovalni praktikum 1
Pojem kot “shema” empiričnega sveta. Določitev problemov in postavitev hipotez. Operacionalizacija. Določitev vrste potrebnih podatkov, metode zbiranja podatkov. Izvedba empirične raziskave in analiza podatkov. Interpretacija izsledkov (postavitev v teoretski okvir). Kritični pregled.

Retorika
Predmet je uvod v retoriko. Predstavlja sistem klasične retorike iz sodobne perspektive, ki jo obravnava kot umetnost prepričljivega pisnega izražanja in govornega nastopanja.

Seminar iz komunikološke literature
Pri predmetu študentje prebirajo izbrano literaturo s področja medijskih in komunikacijskih študij. Vsako študijsko leto se nabor literature osredotoča na drugo tematiko. Namenjen je podrobnejšemu spoznavanju izbranih klasičnih/kanoničnih del s področja ali pa interpretaciji pomembnih novejših del.

Semiotika
Predmet je uvod v semiotiko, vedo o znakih, sistemih znakov ter rabi le-teh v označevalnih procesih. Temeljne semiotične teorije so predstavljene tako, da lahko služijo hkrati kot modeli razumevanja in kot orodje analize komuniciranja, družbenih reprezentacij in simbolnih struktur.

Socialna in politična antropologija
Cilj predmeta je preseči stereotipizirane, etnocentrične poglede na različnost družb in kultur, obogatiti lasten interpretativni okvir razumevanja družbenih institucij in praks izven zahodnega sveta ter razviti kritičen pogled na pojavne oblike družbenosti.

Socialna in politična psihologija
Predmet predstavlja zgodovinski razvoj socialnopsiholoških konceptualizacij razmerij med individualnim in družbenim. Posebno pozornost namenja konceptualizacijam stališč, predsodkov in stereotipov, vlogi teh fenomenov pri vzpostavljanju in vzdrževanju hierarhičnih družbenih razmerij in v individualni psihični ekonomiji; analizira fenomene socialnega vplivanja in zlorabe moči ter razmerja med družbenimi večinami in manjšinami.

Statistika
Osnove statistične analize v družboslovju: opisne metode, ocenjevanje parametrov, preizkušanje domnev, bivariatna analiza.

Športna vzgoja
Predmet se izvaja v obliki predavanj, vaj, vodenih celodnevnih aktivnosti ter preverjanja motoričnih in funkcionalnih sposobnosti. Program predavanj obsega splošne vsebine, program vaj pa specialne teoretične vsebine ter učenje, izpopolnjevanje v izbrani športni panogi in pridobivanje osnov športno-rekreativnega treninga. Za predhodno selekcionirane študente potekajo vaje v obliki rednih treningov in tekmovanj.

Temelji ekonomije
Uvod v ekonomijo in kratek pregled zgodovine ekonomske teorije. Mikroekonomija. Makroekonomija

Temelji komunikologije
Predmet je uvod v komunikologijo kot znanost. Študentom predstavi kompleksnost komunikacijskega procesa in prikaže različne ravni in vidike komuniciranja v družbi.

Temelji politologije
Predmet uvaja v temeljne koncepte politične znanosti.

Teorije medijev in komuniciranja
Predmet tematizira zvezo med naravo družbenega življenja in mediji, med mediji in identitetami/subjektivitetami ter mediji in močjo/nadzorovanjem v družbi. Obravnavali bomo sodobne ekonomske in hkrati kulturne fenomene v medijski industriji, kot sta zvezdniški sistem ali žanrski sistem, ter analizirali pomen in ideologijo izbranih medijskih žanrov ter novejših žanrskih hibridov.

Uvod v sociologijo
Predmet študente uvede v sociološki način razmišljanja. Namenjen je seznanitvi s temeljnimi sociološkimi pojmi, sociološkimi teoretskimi in metodološkimi pristopi, njihovemu razumevanju in razvoju vsaj osnovne sposobnosti njihove uporabe.

Uvod v vizualno kulturo
Predmet študente seznani s teorijo in prakso vizualnega komuniciranja ter s temelji za razumevanje družbene in politične pomembnosti vizualne pismenosti v času, ko v komuniciranju in družbi vizualno prevladuje.

Zgodovina dokumentarne fotografije
Predmet ponuja zgodovinski pregled dokumentarne fotografije in je namenjen študentom/kam, ki jih zanimata teorija in praksa fotografije. Pri predmetu obravnavamo potrebo po predstavitvi vizualnih vidikov množičnega komuniciranja v kontekstu programa medijskih študij, ki spodbujajo vizualno opismenjevanje.

Zgodovina komunikološke misli
Političnofilozofske korenine sodobne komunikološke misli. Političnoekonomski, psihološki in sociološki temelji pručevanja tiska v drugi polovici 19. in začetku 20. stoletja. Začetki akademske institucionalizacije komunikologije v ZDA v 20. stoletju. Kritična teorija in njeni dediči.

Zgodovina medijev
Predmet bo obravnaval informacijske revolucije v zgodovini razvoja medijskega komuniciranja in predstavil pomembnejše zgodovinske mejnike (od hieroglifov prek Gutenberga do Googla), ki so odločilno spremenili obliko, vsebino in funkcijo medijev kot tehnologij, družbenih institucij in kulturnih prostorov. Zanimalo nas bo tudi, kakšne so bile širše družbene in kulturne posledice sprememb v komuniciranju skozi zgodovino.

Ženski žanri in politike spolov
Predmet se bo ukvarjal s proučevajem ženskih in moških žanrov ter podob spola in spolnih razlik v medijih in popularni kulturi. Na eni strani bo poudarek na spoznavanju teoretskih osnov za raziskovanje ženskih/moških žanrov ter konstitucije spola prek medijskih tekstov, pri čemer se bomo seznanili z epistemološkimi osnovami ženskih študij. Na drugi strani pa bo predmet predstavil zgodovinske aspekte ženskih/moških revij in praktično-produkcijsko plat tovrstnega življenjskostilnega novinarstva.