Predmeti

Anketna metodologija
Namen predmeta je študente seznaniti z najpogostejšimi metodami anketnega zbiranja podatkov ter s procesom anketnega raziskovanja (od konceptualizacije raziskovalnega problema do vnosa podatkov ter priprave podatkov za nadaljnje analize). Posebej se bomo posvetili spletnemu zbiranju podatkov. Študenti bodo praktično spoznali proces načrtovanja in izvajanja anketnih raziskav ter pridobili praktične izkkušnje.

Baze podatkov
Pravila predmeta in uvod v baze podatkov. Podatkovni modeli, jezik SQL (vaje – kreiranje tabele, poizvedbe SQL). Načrtovanje podatkovnih baz, model ER (vaje). Pretvorba modela ER v relacijsko shemo (vaje). SUPB in večuporabniške baze podatkov (vaje – obrazci in poročila, poizvedbe QBE v enem izmed SUPB, PLSQL). Upravljanje podatkov. Večdimenzionalni model, OLAP (vaje). Nove tehnologije, XML (vaje).

Diplomski seminar
Izbira raziskovalnega problema, priprava načrta, individualni posveti z mentorjem.

Družbeni in etični vidiki razvoja moderne znanosti
Predmet se bo ukvarjal z družbenimi in etičnimi vidiki razvoja moderne znanosti in tehnologije. Znanost v povezavi s tehnologijo postaja osrednji fenomen sodobne družbe, ki ne samo da predstavlja osnovni razvojni dejavnik, temveč na njenih razvojnih "nišah" sproža vrsto etičnih dilem, kot vprašanje ohranjanja dostojanstva človeka, meje med evgeniko in izboljševanjem človekovih zmožnosti, terapevtskega in reproduktivnega kloniranja, varovanja zasebnosti, itd.

Elektronsko poslovanje
Informacijski sistem in njegove sestavine. Informacijska tehnologija (oprema, programi, telekomunikacije, Internet). Vrste informacijskih sistemov. Elektronsko poslovanje. Uvajanje e-poslovanja v organizaciji. Reševanje problemov (problem, cilji, možne rešitve). Analiza in oblikovanje procesov. Prenavljanje procesov z vidika uporabe informacijske tehnologije. Vloga menedžerja v procesu izgradnje informacijskega sistema.

Indikatorji družbenega razvoja
Predmet, izhajajoč iz evolucije konceptov družbenega razvoja, razloži študentom znanstvena in praktično-aplikativna izhodišča področja indikatorjev družbenega razvoja. Namen predmeta je na osnovi teoretično-konceptualnih opredelitev družbenega razvoja naučiti študente samostojne kritično-analitične uporabe različnih kvantitativnih in kvalitativnih pristopov v merjenju družbene razvitosti.

Informacijski sistemi države in e-vladanje
Politike za razvoj informacijske družbe, s katerimi Slovenija odgovarja na izzive globalnega digitalno povezanega sveta. Z njimi se aktivno vključuje v procese, ki jih na področju informacijske družbe sprejema Evropa, ki je z »i2020 – Evropska informacijska družba za rast in zaposlovanje«, sprejela pobudo za spodbudo odprtega in konkurenčnega digitalnega gospodarstva.

Informacijski viri in sekundarni podatki
Obravnavamo probleme metapodatkov za statistiko, družboslovje, knjižnice, internet; tezavrov, ontologij, klasifikacij; harmonizacije podatkov; ravnanja s podatki, anonimizacijo, elektronsko hrambo, model OAIS; ocenjevanja in zagotavljanja kakovosti informacijskih storitev, delo z uporabniki in načini komuniciranja z uporabniki; xml in web tehnologije; avtorske pravice v digitalnih okoljih, licence, vprašanja politik dostopa, orodja za avtentikacijo in dostop.

Internet v vsakdanjem življenju
Predmet omogoča osvojiti temeljna teoretska izhodišča glede vloge interneta v sodobni družbi in vsakdanjem življenju in njihovo aplikacijo na konkretne fenomene, ki se odvijajo v okviru internetnih platform. Slušatelji se najprej seznanijo s tehničnimi osnovami interneta in razvojnim vidikom, nato pa se skozi različne sociološke in komunikološke koncepte obravnava vlogo interneta v vsakdanjem življenju.

Komparativna metodologija
Namen predmeta je pregledno seznaniti študente z načeli, viri in metodami primerjalnega raziskovanja ter pomembnejšimi statističnimi analitičnimi metodami za analizo podatkov v primerjalnem raziskovanju.

Kvantitativno družboslovno raziskovanje
Predmet obravnava ključne elemente priprave in izvedbe kvantitativne družboslovne raziskave: izhodišča in cilji kvantitativne raziskave, potek kvantitativne raziskave s poudarkom na problematiki merjenja v družboslovju, prikaz nekaterih temeljnih postopkov za analizo podatkov z uporabo izbranega programskega orodja (npr. SPSS) in predstavitev rezultatov, primerjava različnih načrtov kvantitativne raziskave.

Matematika
Osnove logike. Množice, kombinatorika. Grafi. Matrike. Sistemi linearnih enačb. Vektorski prostori. Zaporedja. Funkcije ene realne spremenljivke. Pregled elementarnih funkcij. Limita in odvod. Uporaba odvoda pri proučevanju funkcij. Integral.

Metode družboslovnega raziskovanja
V okviru predavanj in vaj bodo obravnavane naslednje vsebine: nekatera temeljna vprašanja družboslovnega raziskovanja; raziskovalne strategije, stili in družboslovne paradigme; znanstvena pojasnitev in struktura procesa raziskovanja; potek kvantitativne, kvalitativne in primerjalne raziskave; multimetodsko raziskovanje.

Metodološki praktikum
Osrednji del aktivnosti bo posvečen praktičnemu delu na izbranem projektu, ki bo vključeval vse faze raziskovalnega procesa, od formulacije problema, načrta raziskave, zbiranja podatkov in kodiranja do osnovnih analiz podatkov in predstavitve rezultatov ter komunikacije z naročnikom. Študenti bodo tako vključeni v celoten raziskovalni proces; seznanili se bodo tudi z osnovami projektnega vodenja v raziskovanju.

Multivariatna analiza
Osnove statistične analize podatkov, grafična predstavitev multivariatnih podatkov, razvrščanje v skupine, metoda glavnih komponent, faktorska analiza, kanonična korelacijska analiza, diskriminantna analiza.

Oblikovanje anketnega vprašalnika
Namen predmeta je seznaniti študente z osnovami oblikovanja standardiziranega vprašalnika kot merskega instrumenta za različne načine zbiranja anketnih podatkov. Praktični del predmeta je delo v kognitivnem laboratoriju s kvalitativnimi metodami testiranja anketnih vprašalnikov.

Operacijske raziskave
Linearno programiranje, teorija odločanja, teorija iger.

Osebna omrežja
Študenti se bodo seznanili z osnovami analize socialnih omrežij. Za izbrano teoretično področje bodo izdelali raziskovalni načrt za teoretično in empirično opazovanje ter analizo egocentričnih omrežij ter ga izvedli v obliki projektne naloge.

Osnove informatike
Uporabniška programska oprema. Osnove informacijskih sistemov. Sistemi za podporo odločanju (Saatyev pristop). Teorija informacij in entropija. Kodiranje in zgoščevanje podatkov. Internet. Označevalni jeziki (npr. HTML).

Osnove kvalitativne metodologije
Študenti se seznanijo z osnovnimi metodološkimi pristopi, raziskovalnimi načrti in procesom v kvalitativnem raziskovanju, najpomembnejšimi metodami/strategijami zbiranja podatkov (npr. opazovanje z udeležbo, različne vrste intervjujev itd.) in metodami analize kvalitativnih podatkov. Spoznajo prednosti in slabosti kvantitativne in kvalitativne metodologije, načine preverjanja kakovosti kvalitativnih podatkov in enega od programskih paketov za analizo kvalitativnih podatkov.

Osnove programiranja
Uvod, diagram poteka, instalacija ustrezne programske opreme. Prvi program. Stavki, izrazi, IF stavek. Podatkovne strukture: nizi, seznami, slovarji. Potek programa. Funkcije, moduli, knjižnice. Razredi in objekti. Delo z datotekami. Izjeme.

Praksa
Pri predmetu se pridobljeno znanje programa družboslovne informatike prenese v prakso, kjer se srečajo z realnim okoljem in realnimi problemi. Vzporedno pa imajo študenti tudi možnosti pridobivanja znanja in veščin na krajših delavnicah.

Prvi tuji strokovni jezik I: Angleščina, Francoščina, Italijanščina, Nemščina, Španščina ali Ruščina

Angleščina: Obravnavanje osrednjih socioloških tem, branje in analiza avtentičnih družboslovnih strokovnih besedil, naloge za usvajanje in širjenje družboslovnega besedišča in terminologije, vaje v prevajanju in urjenju vseh jezikovnih spretnosti, naloge informacijskega opismenjevanja.

Francoščina: Obravnavanje družboslovnih tem s področja sodobne francoske kulture in EU, branje in analiza avtentičnih družboslovnih strokovnih besedil v francoskem jeziku (učbeniki, monografije, članki v strokovnih revijah, časopisih, listine), naloge za usvajanje in širjenje družboslovnega besedišča in terminologije, za koherentno povzemanje pisnih in ustnih sporočil, vaje v urjenju vseh jezikovnih spretnosti in spretnosti učinkovitega predstavljanja.

Italijanščina: Osnovni namen predmeta je študente pripraviti na spoznavanje in obravnavanje avtentičnih družboslovnih strokovnih besedil ter jih uvesti v posebnosti znanstvene zvrsti jezika in strokovne podzvrsti družboslovja. Del časa je namenjen tudi ponovitvi slovničnih in funkcionalnih struktur. Vsebina je prilagojena ciklični izvedbi predmeta.

Nemščina: Spoznavanje in obravnavanje avtentičnih družboslovnih strokovnih besedil. Samostojno spremljanje znanstvene in strokovne literature. Vaje v koherentnem povzemanju pisnih in ustnih sporočil. Jezikovne vaje. Usvajanje in širjenje družboslovnega besedišča in terminologije.

Španščina: Obravnavanje družboslovnih tem s področja sodobne španske kulture in EU, branje in analiza avtentičnih družboslovnih strokovnih besedil v španskem jeziku (učbeniki, monografije, članki v strokovnih revijah, časopisih, listine), naloge za usvajanje in širjenje družboslovnega besedišča in terminologije, za koherentno povzemanje pisnih in ustnih sporočil, vaje v urjenju vseh jezikovnih spretnosti.

Ruščina: Študenti razvijajo vse jezikovne spretnosti ob uporabi manj zahtevne strokovne literature. Ob tem usvojijo in širijo besedišče bodočega poklicnega okolja.

Prvi tuji strokovni jezik II: Angleščina, Francoščina, Italijanščina, Nemščina, Španščina ali Ruščina

Angleščina: Poglobljeno obravnavanje izbranih socioloških tem , branje in analiza zahtevnejših avtentičnih strokovnih besedil s širšega področja družboslovja in še posebej z vpisanega ožjega področja, naloge za usvajanje in širjenje težjega družboslovnega besedišča in terminologije, težje vaje v prevajanju in urjenju vseh jezikovnih spretnosti, izpeljava projekta v angleškem jeziku.

Francoščina: Seznanjanje študentov z zahtevnejšimi avtentičnimi besedili s področja študija in obravnavanje ter usvajanje posebnih struktur, značilnih za to zvrst jezika, branje in analiza besedil (učbeniki, monografije, članki v strokovnih revijah, časopisih, listine), naloge za usvajanje in širjenje družboslovnega besedišča in terminologije, vaje v urjenju vseh jezikovnih spretnosti, vaje v pripravi diskusije, vaje v pripravi pisnega poročila.

Italijanščina: Med glavne cilje predmeta sodi seznanjanje študentov z zahtevnejšimi avtentičnimi besedili z ožjega področja študija in obravnavanje ter usvajanje posebnih struktur, značilnih za to zvrst jezika.

Nemščina: Obravnavanje zahtevnejših avtentičnih besedil s širšega področja družboslovja. Vaje v prevajanju in konverzaciji.

Španščina: Seznanjanje študentov z zahtevnejšimi avtentičnimi besedili s področja študija in obravnavanje ter usvajanje posebnih struktur, značilnih za to zvrst jezika, branje in analiza besedil (učbeniki, monografije, članki v strokovnih revijah, časopisih, listine), naloge za usvajanje in širjenje družboslovnega besedišča in terminologije, vaje v urjenju vseh jezikovnih spretnosti, vaje v pripravi diskusije, priprava seminarske naloge.

Ruščina: Študentje obravnavajo nekoliko zahtevnejša avtentična besedila s področja ruske kulture, evropskih študij in mednarodnih odnosov; urijo jezikovne spretnosti, branja, pisanja, poslušanja in govorjenja; spoznavajo slovnične in funkcionalne jezikovne strukture, značilne za to zvrst jezika.

Socialna in politična antropologija
Cilj predmeta je preseči stereotipizirane, etnocentrične poglede na različnost družb in kultur, obogatiti lasten interpretativni okvir razumevanja družbenih institucij in praks, ki se nahajajo izven Zahodnega sveta ter razviti kritičen pogled na pojavne oblike družbenosti.

Socialna in politična psihologija
Oblikovanje sodobne socialne psihologije, spoznavni procesi in konstrukcija socialnega sveta, psihologija stališč in predsodkov, psihologija interakcije, prosocialno in asocialno obnašanje, psihologija socialnega vpliva, socialne moči, psihologija skupin in psihološki procesi v skupini, psihologija družbenih procesov in odnosov, politična psihologija.

Sociologija organizacij
Študenti se pri predmetu seznanijo z osnovnimi sociološkimi pojmi in koncepti, ki so podlaga za delovanje sodobnih organizacij (formalna/neformalna organizacija, moč, interesi, konflikti, posameznik, skupina). Klasična in sodobne teorije organizacij. Tipologije organizacij. Vpliv tehnologije na organizacije. Fleksibilno podjetje. Velike organizacije. Organizacijska struktura in kultura organizacije. Vodenje, moč, interesi in konflikti v organizaciji. Komuniciranje. Organizacijske spremembe in razvoj.

Statistika
Osnove statistične analize v družboslovju: opisne metode, ocenjevanje parametrov, preizkušanje domnev, bivariatna analiza.

Statistika II z računalniško analizo podatkov
Uporaba statističnega programskega paketa ter spoznavanje statističnih analiz za primerjavo povprečij po skupinah in linearne regresije.

Športna vzgoja
Predmet se izvaja v obliki predavanj, vaj, vodenih celodnevnih aktivnosti ter preverjanja motoričnih in funkcionalnih sposobnosti. Program predavanj obsega splošne vsebine, program vaj pa specialne teoretične vsebine ter učenje, izpopolnjevanje v izbrani športni panogi in pridobivanje osnov športno-rekreativnega treninga. Za predhodno selekcionirane študente potekajo vaje v obliki rednih treningov in tekmovanj.

Tehnični informacijski sistemi
Logično in vizualno urejanje besedil. Statistični paket R. Načrtovanje projektov. Modeliranje računalniških sistemov. Analiza citiranosti.

Temelji komunikologije
Predmet je uvod v komunikologijo kot znanost. Študentom predstavi kompleksnost komunikacijskega procesa in prikaže različne ravni in vidike komuniciranja v družbi.

Temelji politologije
Predmet uvaja v temeljne koncepte politične znanosti.

Temelji prava
Predmet je sestavljen iz dveh delov. Prvi del tvorijo temelji pravoznanstva, v katerem študenti spoznajo pojem prava in države, temeljne pravne pojme, značilnosti modernega prava ter razmerje med pravom in politiko. V drugem delu so predstavljene posamezne pravne panoge, in sicer ustavno, kazensko, stvarno, obligacijsko, gospodarsko, delovno, družinsko in dedno pravo ter pravo EU in javne uprave.

Uvod v družboslovno informatiko
Predmet omogoča spoznavanje področja družboslovne informatike in pridobivanje osnovnih družboslovno-informatičnih kompetenc, pri čemer se ukvarja tako z družboslovnimi vidiki informacijskih tehnologij kakor tudi z njihovimi informatičnimi vidiki. Predstavljeni so temeljni principi in koncepti s področja družboslovne informatike, osnove interneta in svetovnega spleta, osnove informatike in računalništva.

Uvod v sociologijo
Sociološke vsebine so izbrane tako, da nudijo študentom uvod in temeljno podlago za nadaljnji družboslovni študij. Poseben poudarek je namenjen ti. globalni sociologiji oz. povezavi med klasičnimi evropskimi konceptualnimi tradicijami in sodobnejšimi pristopi, ki sociološke tematike obravnavajo kulturno bolj uravnoteženo.