Predmeti

Diplomski praktikum in diplomsko delo
Uvod, metodološki del, iskanje knjižničnih virov, celovita obravnava diplomskega ciklusa ter individualne in skupinske konzultacije s predlagateljem teme za diplomsko delo.

Družbeni vidiki zdravja in bolezni
Cilj predmeta je naučiti študente sociološko razmišljati o medicinski znanosti, zdravniški praksi ter zdravju in bolezni.

Ekologija vsakdanjega življenja
Osnovni cilj predmeta je predstaviti okoljske probleme z vidika vsakdanjega življenja in opozoriti na legitimizacijske probleme pri uvajanju okolju prijaznih sprememb na lokalni in individualni ravni.

Ekonomska sociologija
Razcvet ekonomske sociologije konec 20. st. predstavlja poskus preseganja ostrega in neproduktivnega ločevanja ekonomskih in socioloških analiz in konceptov. Velik del prispevkov v okviru sodobne ekonomske sociologije je tudi alternativa »ekonomskem imperializmu« v družboslovju in neoklasični ekonomski paradigmi in razlagi ekonomskih in družbenih pojavov. Ekonomsko dogajanje je umeščeno v družbo. Je posledica delovanja družbenih akterjev v kontekstu obstoječih družbenih struktur.

Evropska stališča in vrednoteEvropska etnogeneza. Religijski profil Evrope. Vrednotna anatomija dela v EU. Zadovoljstvo in sreča v EU. Politika in vrednote v EU. Demokracija kot vrednota v EU. Družina v hierhiji vrednot.Evropsko javno mnenje.

Evropske družbe in globalizacija
Vsebino predmeta uokvirjata vprašanji, kako so evropske družbe (države) vplivale in še vedno vplivajo na globalizacijske procese in kako (so) se evropske družbe in odnosi med njimi spreminjali oz. se spreminjajo zaradi globalizacijskih procesov.

Gejevske in lezbične študije
Predmet študentke in študente seznanja z različnimi vidiki odnosa do spolne usmerjenosti v evropski zgodovini; načine proučevanja homoseksualnosti, nastanek in razvoj GLBT gibanj ter značilnosti vsakdanjega življenja gejev in lezbijk.

Identitete
Predmet predstavlja teoretske koncepte identifikacije, identitete in sebstva; pojasnjuje procese normalizacije, vlogo kulturnih reprezentacij, vlogo razlikovanja in vrednotenja razlik v produkciji identitete in sebstva; analizira koncepte in prakse identitetnih politik. Izhaja iz konceptov simbolnega interakcionizma, Foucaultove teorizacije oblasti (tehnologije sebstva), Althusserjeve teorizacije ideologije ter psihoanalitskega koncepta identifikacije.

Indikatorji družbenega razvoja
Predmet, izhajajoč iz evolucije konceptov družbenega razvoja, razloži študentom znanstvena in praktično-aplikativna izhodišča področja indikatorjev družbenega razvoja. Namen predmeta je na osnovi teoretično-konceptualnih opredelitev družbenega razvoja naučiti študente samostojne kritično-analitične uporabe različnih kvantitativnih in kvalitativnih pristopov v merjenju družbene razvitosti.

Informacijske kulture in subkulture
Namen predmeta je poglobljena konceptualno-teoretična in fenomenološko-vsebinska sociološka analiza pestrosti kibernetskih (sub)kultur, ki se vsakodnevno (re)producirajo v kibernetskem prostoru, in analiza spremenjenih vzorcev časovno-prostorske organizacije vsakdanjega informatiziranega življenja.

Kritična teorija kulture
Kulturni procesi in poglavitne oblike kulturnega izraza v XX. stoletju so selektivno prikazani v tradiciji kritične teorije družbe oz. frankfurtske šole.

Kvalitativno raziskovanje
Uvod v kvalitativno raziskovanje. Tehnike kvalitativnega raziskovanja. Kvantitativna analiza podatkov. Pisanje poročil. Etične dileme v raziskovalnem delu.

Lokalnost, podeželje in družbene spremembe
Sociološki pristopi k proučevanju problematike lokalnih skupnosti, podeželja, kmetijstva in lokalnega razvoja; koncepti in predstave podeželskega načina življenja v sociološko zgodovinski perspektivi: idealizacija podeželja in »podeželska realnost«; Značilne socialno ekonomske in kulturne spremembe podeželja pod vplivom industrializacije in urbanizacije; spremembe v organizaciji podeželskega prostora, strukturi zaposlitve, fenomen dnevnih migracij…; razvojno zaostajanje podeželja

Metode družboslovnega raziskovanja
V okviru predavanj in vaj bodo obravnavane naslednje vsebine: nekatera temeljna vprašanja družboslovnega raziskovanja; raziskovalne strategije, stili in družboslovne paradigme; znanstvena pojasnitev in struktura procesa raziskovanja; potek kvantitativne, kvalitativne in primerjalne raziskave; multimetodsko raziskovanje.

Okoljska sociologija
Izbrane teme predavanj: okoljska sociologija med »naturalizmom in konstruktivizmom«; nove tehnologije in nove paradigme narave; socialna konstrukcija prostora in narave; (ne)smiselnost ločevanja prostora in okolja; novi trendi: suburbanizacija in kolonizacija podeželja; postmoderni vrednotni preskok: trajnostni razvoj; pogoji legitimizacije trajnostnega razvoja; razlogi razcepa med načelnim in pragmatičnim delovanjem; posebnosti slovenskega odnosa do prostora/okolja.

Politična sociologija
Predmet izhaja iz sodobnega razumevanja politične sociologije, ki proučuje medsebojno povezanost družbenih in političnih procesov. Študentje se seznanijo z različnimi pristopi v politični sociologiji in obravnavo temeljnih teoretskih konceptov v delih klasičnih in sodobnih avtorjev. Poglavitni poudarki: družbena moč, razvoj moderne države, državljanstvo, legitimnost, demokracija, politični akterji, kolektivne identitete.

Prostorska sociologija
V okviru predmeta se študenti seznanijo z osnovami sociološke analize prostorskih procesov in struktur. Posebna pozornost je posvečena prikazu in ovrednotenju različnih teoretskih pristopov k proučevanju prostora. Študenti se podrobno seznanijo z različnimi fenomeni sodobnih urbaniziranih družb, s procesi družbeno prostorske segracije, z vlogo informacijsko komunikacijskih tehnologij pri družbenem prestrukturiranju prostora in sociološkimi značilnostmi prostorskega razvoja v Sloveniji.

Prvi tuji strokovni jezik I: Angleščina
Obravnavanje osrednjih socioloških tem, branje in analiza avtentičnih družboslovnih strokovnih besedil, naloge za usvajanje in širjenje družboslovnega besedišča in terminologije, vaje v prevajanju in urjenju vseh jezikovnih spretnosti, naloge informacijskega opismenjevanja.

Prvi tuji strokovni jezik II: Angleščina
Poglobljeno obravnavanje izbranih socioloških tem, branje in analiza zahtevnejših avtentičnih strokovnih besedil s širšega področja družboslovja in še posebej z vpisanega ožjega področja, naloge za usvajanje in širjenje težjega družboslovnega besedišča in terminologije, težje vaje v prevajanju in urjenju vseh jezikovnih spretnosti, izpeljava projekta v angleškem jeziku.

Revitalizacija mestnih središč
Različne označbe: prenova, obnova, regeneracija, revitalizacija, gentrifikacija;
Razlogi za slabitev vloge mestnih središč in centralnih prostorov: deindustrializacija, funkcijska decentralizacija, prostorska dekoncentracija, povečevanje dostopnosti (cirkulacija namesto statičnosti), zaton javnega prostora in javnega človeka« (agora, forum);
Urbani procesi: urbanizacija, rurbanizacija, dezurbanizacija, suburbanizacija, reurbanizacija kot del družbene dinamike v prostoru

Socialna gerontologija
Namen predmeta je seznaniti študente z osnovami socialne gerontologije. Predmet je zasnovan interdisciplnarno in predstavlja ter povezuje različne teoretične in empirične vidike staranja.

Socialna in politična antropologija
Cilj predmeta je preseči stereotipizirane, etnocentrične poglede na različnost družb in kultur, obogatiti lasten interpretativni okvir razumevanja družbenih institucij in praks izven zahodnega sveta ter razviti kritičen pogled na pojavne oblike družbenosti.

Socialna in politična psihologija
Predmet predstavlja zgodovinski razvoj socialnopsiholoških konceptualizacij razmerij med individualnim in družbenim. Posebno pozornost namenja konceptualizacijam stališč, predsodkov in stereotipov, vlogi teh fenomenov pri vzpostavljanju in vzdrževanju hierarhičnih družbenih razmerij in v individualni psihični ekonomiji; analizira fenomene socialnega vplivanja in zlorabe moči ter razmerja med družbenimi večinami in manjšinami.

Socialna mimikrija
Predmet poteka tako, da teoretičnemu uvodu, v katerem se spozna osnovni pojmovnik mimikretične teorije, sledi obravnava – analiza konkretnih zgodovinskih in sodobnih primerov (di)simulacij z različnih področij družbenega življenja.

Socialni kapital
Socialni kapital je eden najpopularnejših konceptov v družboslovju v zadnjih dveh desetletjih. Njegov pomen je v poudarjanju solidarnostnih vidikov socialne akcije. Koncept socialnega kapitala se uporablja za pojasnjevanje razlik med socialnimi in političnimi okolji glede na stopnjo sodelovanja, ki jo dosegajo ljudje v teh okoljih. Večje sodelovanje in povezovanje vodi v različne kolektivne projekte in boljšo izrabo resursov, ki ne bi bila mogoča v pogojih nizke stopnje socialnega kapitala.

Sociologija arhitekture
V okviru predmeta se bodo študentje seznanili s specifičnimi razmerji med človekom in njegovo kulturo ter grajenim okoljem. Arhitektura je pri tem predmetu dojeta kot tista disciplina, ki vzpostavlja grajeno okolje z vsem svojimi fizičnimi, socialno kulturnimi in estetskimi implikacijami. Predmet arhitekturne dejavnosti je po svoji naravi javen in praviloma močno vpliva na življenje ljudi, zato ni naključno, da je pogosto predmet intenzivnih javnih razprav, odpora ali odobravanja.

Sociologija družbenih sprememb
Predmet se osredotoča na ključne sociološke pojme in teorije, ki pojasnjujeo družbene spremembe, in obravnava njihovo uporabo v analizah makrodružbenih sprememb.

Sociologija družin
Študenti se seznanijo s klasičnimi in sodobnimi teoretskimi ter metodološkimi pristopi v družboslovnem raziskovanju družin. Posebno pozornost namenjamo graditvi strokovnih kompetenc za analizo sodobnega družinskega življenja: raznovrstnost družinskih oblik in življenjskih potekov, načini oblikovanja družin, značilnosti družinskega življenja, dezorganizacija družin, družinske politike.

Sociologija izobraževanja
Predmet študenta na vsebinsko čim bolj celovit in metodološko sistematičen način seznani z raznolikimi tematikami in problematikami sociologije izobraževanja, tako na teoretičnih kot praktično-aplikativnih ravneh.

Sociologija kulture
Področje raziskovanja sociologije kulture. Sociološko definiranje kulture. Kultura in civilizacija. Multikulturnost, globalna kultura, procesi kulturne globalizacije in lokalizacije. Nacionalna kultura. Glavne teoretske smeri preučevanja sociologije kulture. Kultura in politika, umetnost in ideologija. Množična kultura. Participativna kultura. Postmoderna kultura in umetnost. Subkulture.

Sociologija religije
Obravnava pomembnih svetovnih religij v luči klasičnih in sodobnih socioloških teorij s poudarki na tematikah, ki so aktualne v globalizirajočem se svetu in v Sloveniji.

Sociologija spolnosti
Cilj predmeta je študentke in študente na celovit in sistematičen način osvojijo temeljne teorije in tematike s področja sociološke analize intimnosti, partnerstev in spolnosti ter z osnovami metodologij raziskovanja na tem področju. Cilj predmeta je tudi, da študenti in študentke pridobijo znanja za družbeno analizo intimnosti in spolnosti ter značilnosti intimnega in spolnega delovanja in doživljanja kot kulturno in družbeno variabilnega fenomena.

Sociologija spolov in emocij
Predmet obravnava spol in emocije kot pomembni in vselej tesno prepleteni determinanti družbenega življenja, ki ju vpenja v kritično analizo sodobnih družbenih in kulturnih pogojev. Študente seznanja z družbeno konstruiranostjo obeh kategorij, emocij in relacij med spoloma ter z različnimi oblikami družbenega razlikovanja in neenakosti po spolu, ki se vselej povezujejo (in reproducirajo) s temeljno zahodno dihotomijo emocij in razuma.

Sociologija stanovanja
Predmet obravnava specifične družbene pojave na stanovanjskem področju in prvine za njihovo analizo in razumevanje.

Sociologija vsakdanjega življenja
Predmet študentom omogoča spoznavanje novejših teoretskih in metodoloških konceptov ter problemov, ki zadevajo vsakdanje ravni družbenega življenja. Gre za program, ki se vsebinsko umešča v raziskovanje intermediarnih ravni med mikrosociologijo življenjskih svetov posameznikov in makrosociologijo družbenih struktur in sistemov.

Sociologija znanosti
Cilj predmeta bo prikazati temeljne družbene in kognitivne predpostavke delovanja moderne znanosti. Podana bo kritična sociološka osvetlitev temeljnih razvojnih paradigem moderne znanosti, njena organizacija in institucionalni pogoji delovanja. Na študijah primerov bodo prikazani pojavi kot so profesionali etos znanosti, znanstvene goljufije in prevare, mehanizmi družbene moči v znanosti, kvantitativni in kvalitativni indikatorji vrednotenja znanosti.

Sociološka anketa
Cilj predmeta je študente seznaniti s posebnostmi sociološke ankete kot raziskovalnega instrumenta. Predmet se ukvarja z anketo kot lokalnim kontekstom, ki ga tvorita tehnična in vsebinska relevantnost ankete, hkrati pa sociološko anketo postavlja v širši kontekst družboslovnega raziskovanja, kjer anketa nastopa kot posrednik med raziskovalci in širšim družbenim okoljem.

Sociološke teorije
Predmet seznanja študente z deli najpomembnejših socioloških teoretikov v razvoju sociologije kot akademske discipline. Razdeljen je na dva medsebojno povezana dela. Prvi del je zamišljen kot pregled razvoja sociološke misli v njenem družbeno-zgodovinskem in intelektualnem kontekstu.

Sociološko raziskovanje
Značilnosti sociološkega raziskovanja. Raziskovanje javnega mnenja. Raziskovanje vrednot. Raziskovanje zaupanja. Raziskovanje vernosti.

Sodobne družbe
Predmet obravnava strukturne družbene spremembe, ki se sočasno, vendar na različne načine, pojavljajo v večini nacionalnih držav na svetu. Poleg tega obravnava prilagajanje individualnih in kolektivnih akterjev na spremembe ter njihovo vlogo spodbujanju in usmerjanju sprememb.

Sodobne sociološke dileme
Ob upoštevanju študentskega poznavanja temeljnih socioloških idej in debat, bo predmet skušal dopolniti ter zaokrožiti njihovo teoretsko znanje, hkrati pa bo poglobil tudi njihovo razumevanje sodobnih družb. Zato bo posebna pozornost namenjena spoznavnim implikacijam aktualnih socioloških teoretskih diskusij.

Statistika
Osnove statistične analize v družboslovju: opisne metode, ocenjevanje parametrov, preizkušanje domnev, bivariatna analiza.

Športna vzgoja
Predmet se izvaja v obliki predavanj, vaj, vodenih celodnevnih aktivnosti ter preverjanja motoričnih in funkcionalnih sposobnosti. Program predavanj obsega splošne vsebine, program vaj pa specialne teoretične vsebine ter učenje, izpopolnjevanje v izbrani športni panogi in pridobivanje osnov športno-rekreativnega treninga. Za predhodno selekcionirane študente potekajo vaje v obliki rednih treningov in tekmovanj.

Študije turizma in potovanj
Sodobni turizem kot način mobilnosti ali prostočasovne potovalnosti je večplasten fenomen sodobnih družb. Splet socialnih, kulturnih in zgodovinskih dejavnikov omogoča razlikovanje med sodobno potovalnostjo in turizmom. Izpostavljen je pomen prostega časa in prepletanje dela s prostim časom, ki naraščajoče vpliva na prostorsko-časovne prakse posameznika.

Študije življenjskega poteka
Predmet predstavlja ključne teoretske in empirične ugotovitve o značilnostih in spremembah življenjskih potekov in prehodov v sodobnih zahodnih družbah. Ključne spremembe v življenjskih potekih pozne modernosti so umeščene v kontekst poznomodernih družbenih sprememb (refleksivna individualizacija, demografske spremembe, spremembe v družinskem življenju, spremembe v izobraževanju, sferi dela in zaposlovanja, razmerja med spoloma ipd.).

Temelji filozofije
Študenti pri predmetu odkrivajo in raziskujejo temeljne filozofske probleme in teme, kot so: problem odnosa med fizičnim in psihičnim, svobodna volja, osebna identiteta, skepticizem, resnica, pomen, obstoj boga ter različna vprašanja etike in estetike. Seznanijo se z osnovami teorije argumentacije in logike: prepoznavanje in analiziranje argumentov, prepoznavanje logičnih napak in zmot, ocenjevanje moči argumentov in ustreznosti evidence, oblikovanje lastnih argumentov.

Temelji komunikologije
Predmet je uvod v komunikologijo kot znanost. Študentom predstavi kompleksnost komunikacijskega procesa in prikaže različne ravni in vidike komuniciranja v družbi.

Temelji politologije
Predmet uvaja v temeljne koncepte politične znanosti.

Uvod v sociologijo
Sociološke vsebine so izbrane tako, da nudijo študentom uvod in temeljno podlago za nadaljnji družboslovni študij. Poseben poudarek je namenjen ti. globalni sociologiji oz. povezavi med klasičnimi evropskimi konceptualnimi tradicijami in sodobnejšimi pristopi, ki sociološke tematike obravnavajo kulturno bolj uravnoteženo.

Volilno ravnanje - teorije in raziskovanje volilnega vedenja
Slušatelj se seznani s klasičnimi in sodobnimi teorijam volilnega vedenja ter z bazičnim volilnim raziskovanjem na osnovi baz podatkov SJM.