Programiranje in družboslovna informatika – Odlična kombinacija! Intervju z Žanom Knafelcem


Najprej čestitke za odlično prvo mesto tebi in tvojima kolegoma na univerzitetnem programerskem maratonuKako si se sam znašel v svetu programiranja?

Sam sem se s programiranjem prvič srečal že v 7. razredu osnovne šole, in sicer na tečaju programiranja za osnovnošolce. Kasneje sem se udeležil še več podobnih izobraževanj, tekom srednje šole pa sem se vsak teden izobraževal na ZRI (Zavod za računalniško izobraževanje). Ker me je programiranje zelo zanimalo, sam se udeležil tudi državnih tekmovanj, kjer sem pobral nekaj srebrnih in zlatih odličji, kar me je motiviralo k dodatnem učenju programiranja.

Omenil si državna tekmovanja v programiranju, lahko poveš malo več, kako le-ta potekajo, kaj se pričakuje od tekmovalcev? Si se poleg državnih tekmovanj udeležil tudi mednarodnih tekmovanj v programiranju?

Tekmovanja v programiranju so zelo specifična vrsta tekmovanj, ki spadajo med tekmovanja v znanju, pa vendar je za uspeh na teh tekmovanjih potrebno več kot le golo znanje ukazov in programskih jezikov. Na samem tekmovanju vsak tekmovalec dobi med 5 in 9 izzivov, za katere mora napisati program, ki jih kar najbolj učinkovito rešuje. Problemi so lahko tako matematični kot logični, večinoma pa se uporablja kombinacija obojih. Za uspešno reševanje je potrebno tako dobro poznavanje matematike in algoritmov kot tudi sposobnost logičnega razmišljanja. Kot ekipa smo se letos v decembru udeležili tudi srednje evropskega tekmovanja v programiranju v Pragi, kjer je konkurenca precejšnja, saj sodelujejo vse srednjeevropske univerze. Tudi težavnost tekmovanja je na višjem nivoju in je za uspeh potrebno precejšno znanje matematike. So pa ta tekmovanja odlična odskočna deska za zaposlitev v večjih mednarodnih podjetjih, tako smo kot ekipa pridobilo povabilo na prakso pri podjetju Huawei na Kitajskem.

Večina programerjev študira na FRI…  Zakaj si se ti odločil za študij DI na FDV?

Študij na FRI je resda specializiran za učenje programiranja, vendar sem sam tekom učenja spoznal, da mi zgolj programiranje ne bo prineslo dovolj priložnosti za osebni in karierni razvoj. Za študij družboslovne informatike sem se odločil predvsem zato, ker želim poleg programiranja početi tudi druge stvari, predvsem pa programe in aplikacije razumeti tako na tehničnem kot družbenem nivoju. Študij družboslovne informatike mi omogoča prav to: spoznavanje družbenih konceptov in raziskovanja le-teh, poleg tega pa tudi veliko izbirnih predmetov, ki sem jih sam izkoristil predvsem za pridobivanje koristnih znanj na področju marketinga.

Omenil si, da si za študij odločil tudi zaradi možnosti kariernega razvoja. Si v času študija opravljal prakso v podjetjih, ki so od tebe pričakovala znanja tudi izven področja programiranja in tako izkoristil znanje, pridobljeno na študiju DI?

Vsekakor, sam sem v prvih treh letih študija opravljal prakso in študentsko delo v precej raznolikih podjetjih. Prakso sem opravljal v Norveškem podjetju CLTRe (https://get.clt.re/), kjer sem začel kot Junior Developer, vendar sem prav zaradi znanja, pridobljenega med študijem družboslovne informatike, kmalu aktivno sodeloval pri sooblikovanju končnega produkta. Tako sem sodeloval pri razvoju spletne aplikacije, ki s pomočjo različnih metod zbiranja podatkov (različnih anket) ocenjuje varnostno kulturo v bankah, zavarovalnicah in večjih podjetjih. Pri tem so mi prav prišla tako znanja metodologije raziskovanja kot tudi statistike in nenazadnje programiranja. Poleg tega sem deloval tudi v podjetjih, ki se ukvarjajo s spletnim marketingom in pomagal pri spletni analitiki. V letošnjem letu sem sodeloval tudi pri projektih PKP (Po kreativni poti do znanja) in ŠIPK (Študentski inovativni projekti za družbeno korist) na Fakulteti za upravo, kjer sem se aktiviral predvsem na področju oblikovanja anketnega vprašalnika in kasnejše analize rezultatov.



Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 14. januar 2019 | v kategoriji: Obvestilo