Družboslovna informatika: Študij za poklice prihodnosti


Po poročanju časopisa Delo smo priča razvoju poklicnih profilov, ki danes še niso široko poznani, se pa zanje zaradi razvoja tehnologije na trgu dela že kažejo potrebe. Najpomembnejša značilnost t.i. poklicev prihodnosti je potreba po širokem povezovanju znanj in spretnosti iz različnih področju npr. znanja iz področja informatike, računalništva, statistike, metodologije in družboslovja. Nedavna prispevka v časopisu Washington Post in Business Insider med najpomembnejše kompetence zaposlenih v IKT sektorju tako uvrščata prav preplet informatičnih in družboslovnih znanj. 

V nadaljevanju predstavljamo pet najpogosteje omenjenih poklicev prihodnosti, v katere se lahko usmerijo študenti po zaključku študija Družboslovne informatike.   

 
  1. Podatkovni analitik in rudar

Je strokovnjak, ki je sposoben urejati, analizirati in družboslovno osmisliti ogromne količine digitaliziranih podatkov na način, da iz njih segmentira skupine posameznikov glede na njihove lastnosti in potrebe naročnika. Možnosti uporabe podatkovnega rudarjenja in analitike so v praksi skoraj neomejene in segajo od optimalizacije delovnih procesov, povečanja učinkovitosti, do učinkovitega iskanja točno določenega besednega, slikovnega materiala na spletu, napovedovanja najrazličnejših trendov na osnovi dosedanjih gibanj, segmentacije potrošnikov in uporabnikov v marketingu itd.

     2. Projektni vodja za področje IKT 

Poklic projektnega vodje na področju digitalnih storitev združuje znanja iz področja informacijskih ved in podatkovne analitike. Samo na takšen način je namreč mogoče osmisliti veliko količino informacij pridobljenih iz različnih podatkovnih virov (npr. anket, digitalnih podatkovnih zbirk, arhivov). Z njihovo pomočjo lahko projektni vodja načrtuje, vodi in spreminja delovne aktivnosti in procese, ki so lahko vezani na izgradnjo informacijskih sistemov, spletih storitev, komunikacijskih strategij ipd. Posebej pomembno področje projektnega vodenja postaja upravljanje procesov za izboljšanje in optimizacijo uporabniške in potrošniške izkušnje, ki so vezane na storitve interneta stvari (angl. internet of things).  

    3. Social media manager/ Upravljavec družbenih medijev  
 
Uporablja sodobne komunikacijske kanale, povezave, spletna družabna omrežja, kot sta Facebook ali Twitter, za vzpostavljanje komunikacije z različnimi, ciljnimi javnostmi in oblikovanjem javne podobe podjetij oz. organizacij. Njihova naloga je načrtovanje, usklajevanje in razvoj spletnih vsebin za izboljšanje javne podobe, vzpostavitev stikov, povečanje prepoznavnosti in dvig učinkovitosti tako v storitvenem kot proizvodnem sektorju. 

    4. Raziskovalni analitik  
 
Sodobni poklic raziskovalnega analitika poleg podatkovno analitičnih veščin najbolj zaznamuje sposobnost svetovanja in nudenja pomoči končnim uporabnikom, npr. vodstvu in managerjem, v odločitvenih procesih.  Slednje vključuje načrtovanje storitev, reševanje problemov in ustvarjanje podatkovno usmerjenih strategij na področjih, ki so povezana z digitalnimi in interaktivnimi storitvami. Analitiki izkoristijo kvalitativne metode, statistične programe in podatkovno modeliranje za spremljanje procesov v organizaciji in možnosti potencialnih izboljšav. Prednost družboslovnih informatikov kot raziskovalnih analitikov je njihova spodobnost razumevanja ciljev in problemov naročnikov skozi povezovanje podatkovno-analitičnih in družboslovnih znanj. 

    5. Strokovnjak za uporabniško izkušnjo 
 
Velja za enega najbolj perspektivnih poklicev, saj internetne tehnologije in digitalne storitve zahtevajo poleg poznavanja računalništva in informatike tudi družboslovno razumevanje želja in potreb končnih uporabnikov. Potrebe po strokovnjakih za uporabniško izkušnjo postajajo stalnica v vseh visokotehnoloških podjetjih, ki delujejo v svetu interaktivnih in digitalnih storitev ter povsod tam, kjer razvoju novih izdelkov zahteva visoko stopnjo dinamičnosti in inovativnosti ter nenehen stik proizvajalcev s končnimi uporabniki. 

Študij družboslovne informatike prav tako omogoča pridobivanje temeljnih znanj in kompetenc, ki se po podatkih poklicno-socialnega omrežja LinkedIn uvrščajo med deset najbolj obetavnih poklicev ali iskanih znanj s strani delodajalcev. Med njimi velja izpostaviti naslednje: 

 
  1. Statistična analiza in podatkovno rudarjenje
  2. Podatkovni znanstvenik
  3. Upravljalec oblačnih in porazdeljenih računalniških sistemov (angl. cloud and distributed computing)
  4. SEO/SEM Marketing
  5. Razvoj mobilnih aplikacij
  6. Varnost omrežij ter informacij 

 

Zanimive povezave

Linkedin - Linkedin data reveals the most promising jobs and demand skills