Najpogostejša vprašanja študentov na preteklih informativnih dnevih


Spodaj so našteta nekatera najpogostejša vprašanja, ki so jih na preteklih informativnih dnevih postavljali študenti. Upoštevajte, da gre za vprašanja in odgovore iz preteklih let in zato mora kakšni odgovori niso posodobljeni.

Vprašanja vezana na 2. stopnjo:

Kaj počno informatiki in ali drži, da po končanem študiju brez težav najdejo zaposlitev?

Družboslovni informatiki so zelo perspektiven kader, saj je samo področje zelo široko, možnosti zaposlitve so v raziskovalnem sektorju kot spletni analitiki ali metodologi, lahko se zaposlijo tudi kot upravljalci ali načrtovalci informacijskih sistemov, kot vodje projektov …

Prostih delovnih mest je zaradi specifike profila malo, ampak če pa pogledate na Zavodu za zaposlovanje RS tudi prosta dela za sociologe in politologe ter opis dela, boste ugotovili, da je primeren kandidat tudi družboslovni informatik. Namreč večinoma želijo nekoga, ki bi pisal analitična poročila, torej kandidata z analitičnimi sposobnostmi, prav tako se pa zahteva tudi znanje z bazami podatkov in informacijskimi sistemi.

tabela-zavod

Glede na podatke iz prejšnjih let ugotavljamo, da se stopnja nezaposlenosti ne poslabšuje v primerjavi z drugimi profili. Podatki iz Zavoda za zaposlovanje RS kažejo, da je bil v februarju 2012 prijavljen kot iskalec zaposlitve le en diplomant univerzitetnega bolonjskega študija, 5 diplomantov visokošolskega bolonjskega študija, 3 diplomanti starega visokošolskega programa in 6 diplomantov starega univerzitetnega programa.

Kakšne pa so po vašem vedenju plače (samo približno, ali so glede na druge zaposlitve privlačne)?

V vseh sektorjih so za strokovno delo diplomirani družboslovni informatiki, in v veliki meri velja to tudi za bolonjske magistre, plačani precej podobno, tako v zasebnem – v podjetjih, v javnem – državna uprava in podobno ter v akademskem – razne fakultete. Začetna plača je tako okoli 1000€, v nekaterih redkih zasebnih podjetjih, ki varčujejo pri kadrih, mogoče 800€. Potem pa se stopnjuje na okoli do 1500€ za vodje projektov, ampak čez 2000€ plače prejme samo tisti, ki opravlja delo v smeri podjetništva, managementa ali prodaje (odstotki od prodaje/projekta). Gre za plače, ki so v grobem primerljive tudi z ostalimi družboslovci, če govorimo o javnem sektorji je to 32. plačilni razred. Pomembno pa je omeniti, da se prekomerno delo seveda plačuje tudi več, prav tako tudi izjemne razmere, kot so stalna pripravljenost in dosegljivost, priprava analiz ali poročil iz danes na jutri …

Kakšno omejitev vpisa pričakujete?

Za univerzitetni študij ne pričakujemo omejitve vpisa, za visokošolski študij pa pričakujemo neko minimalno omejitev - okrog 60 točk.

Seveda pa je omejitev v celoti odvisna od prijav na vpis in je z gotovostjo ne moremo napovedati.

Kakšno predznanje jezikov potrebujem?

Za vse vidike predznanj (ne le za jezike) velja, da kdor je opravil maturo, je lahko miren. Morda bo kdo potreboval nekoliko več napora, da nadoknadi morebitno slabšo srednješolsko osnovi, večjih ovir v tem pogledu pa ni pričakovati.

Družboslovna informatika gradi na resnosti in zavzetosti, ne na zahtevnih predpostavkah.

Kako težka je matematika?

Matematika, ki na univerzitetnem programu obsega predmeta Matematika 1 in Matematika 2, na visokošolskem pa predmet Matematika,  je seveda resen predmet, ki zahteva razumevanje snovi. Po splošni oceni pa se na družboslovni informatiki FDV poučuje na razmeroma blagem nivoju. Na visokošolskem programu je prilagojena študentom s poklicno maturo.

Dijaki, ki so imeli v srednji šoli oceno 3 in več, navadno nimajo nobenih težav, če delajo zavzeto in po navodilih. Večji problemi so se pojavljali v letih, ko ni bilo omejitve vpisa in so se vpisovali študenti, ki so imeli v srednji in celo v osnovni šoli večje težave z matematiko (popravni izpit).

Mnenja študentov FDV najdete v FDV forumih in še kje.

Kakšno stopnjo pridobim z zaključkom študija?

Po končanem dodiplomskem univerzitetnem programu Družboslovna informatika študent pridobi 6/2. stopnjo in naziv diplomant(ka) družboslovne informatike (UN). Študent, ki je uspešno zaključil visokošolski program Družboslovne informatike ima isto stopnjo in podoben naziv, v oklepaju ima VS, torej pridobi 6/2 stopnjo in naziv diplomant(ka) družboslovne informatike (VS).

Po uspešno končanem podiplomskem študiju Družboslovne informatike pridobi študent 7. stopnjo in naziv ZA imenom magister družboslovne informatike.

Za več informacij, klikni na spodnjo sliko.

nivojiIzobrazbe

Kakšne kompetence pridobim in kakšen poklic lahko opravljam?

Kompetence, poklici in kariere so opisani in ilustrirani na osnovi intervjujev z diplomanti Družboslovne informatike, ki so na voljo tukaj.

Prepis iz visokošolskega na univerzitetni program

Prepis iz visokošolskega na univerzitetni program ni mogoč, lahko pa po končanem VSP nadaljujete študij na 2. stopnji DI, vendar je potrebno pred tem opraviti premostitveni letnik. Več o premostitvenem letniku si lahko preberete tukaj. Študij pa lahko tudi brez dodatnih letnikov nadaljujete na drugih dvoletnih primerljivih programih 2. stopnje (npr. na EF).

Kaj pomeni omejitev vpisa za prvo in drugo prijavo?

Kakšna je razlika, če je omejitev ali če je ni?

  • Če ni omejitve vpisa, se vzamejo oziroma vpišejo samo vse prve prijave. Samo če se vpisna mesta s prvimi prijavami ne zapolnijo, se potem vzame še druge in tretje prijave.
  • Če pa je omejitev vpisa, pa po drugi strani  to pomeni, da bodo enakovredno upoštevali VSE želje oziroma izbire prva, druga in tretja). Skratka v tem primeru prva želja ni nobena prednost več.

Koristno je pogledati prejšnje vpise na družboslovno informatiko(UN in VS), kjer je razvidno, kako je bilo na prvem, drugem in tretjem vpisnem roku, kot tudi kako je bilo na teh vpisnih rokih glede na prvo, drugo, tretjo željo.

Ali je lahko kandidat z drugo ali tretjo željo sprejet v študijski program, čeprav se vanj niso uspeli uvrstiti vsi kandidati, ki so isti študijski program navedli kot prvo željo?

Odgovor vpisne službe Univerze v Ljubljani »Da, vendar le, če je za ta študijski program sprejet sklep o omejitvi vpisa in ima ta kandidat večje število točk kot kandidati s prvo željo.«

Ali je potrebno/koristno minimalno znanje programiranja pred vpisom?

Znanje iz programiranja nikakor ni potrebno; ob vpisu se predpostavlja, da ima študent srednješolsko izobrazbo in običajno informacijsko pismenost. Vsekakor pa  predhodno znanje iz programiranja olajša opravljanje izpitov s področja informatike, vendar pa izpit lahko, brez težav, opravi tudi študent brez predhodnega znanja, ki redno obiskuje vaje ter ima voljo do dela.

Tovrsto znanje pa seveda pripomore k boljšemu razumevanju in povezovanju snovi, hkrati pa se bo tak študent verjetno pogosteje odločal za delavnice s tega področja.

 

Ali potrebuješ samo poklicno maturo za vpis na VŠ ali je zadosti UNI (splošna) matura?

Za vpis na visokošolski program je dovolj poklicna matura, s splošno maturo pa se lahko vpiše tako na visokošolski, kot na univerzitetni program.

 

Ali se lahko po dokončanem študiju uveljavim kot spletni dizajner?

Na smeri Družboslovna informatika se študenti seveda primarno ne usposabljajo za spletnega dizajnerja. Študentje tekom študija pridobijo osnovno znanje iz programiranja, spletnega poslovanja, informacijske družbe itd.. Aktualne specifične vsebine (npr. CSS, PHP, FBML, ...) študentje lahko pridobijo na delavnicah, ki so organizirane vsako leto.

Poleg tega se lahko študent odloči, da predmete, ki jih ne more obiskovati na Fakulteti za družbene vede (kot je na primer oblikovanje), opravlja na kateri izmed drugih fakultet, kot izbirne predmete ali nadaljuje študij na podiplomskem študiju druge fakultete. Vsekakor velja, da lahko, če je oseba samoiniciativna in pripravljena samostojno delati, nadgradi znanje, ki ga med študijem ne pridobi sama, kar je pri poklicu, kot je spletni dizajner vsekakor potrebno.

Dober primer, kako je možno kombinirati znanje pridobljeno v času študija z oblikovalsko žilico, je diplomant Miha Maček, ki je svoj oblikovalski talent nadgradil, tako da izvaja celoten proces spletnega nastopa. Pri tem se je specailiziral na slovensko estrado. Ogledate si lahko njegovo diplomsko delo ter projekte njegovega podjetja.

 

Slišal sem, da je študij DI sicer bil perspektiven študij, do pred kakšnim letom ali dvema letoma, vendar pa se sedaj počasi kaže, da je vse manj študij prihodnosti?

Dejstva o perspektivnosti družboslovne informatike so drugačna, saj se potreba po tovrstnem kadru naraščajoče pojavlja.Študij DI je zato še vedno nadvse  perspektiven študij, saj internet, pametni telefoni, socialna omrežja, itd. postajajo  vedno bolj pomembni za posameznike in za družbo, prav tako pa se informatika vedno bolj prepleta z družbenimi vedami.

Podobno govorijo tudi globalni trendi (Social informatics.org).

Je pa res, da je družboslovna informatika še vedno precej neuveljavljen termin, saj je področje v primerjavi z ostalimi študiji na Fakulteti za družbene vede razmeroma novo in med širšo javnostjo manj poznano. Poleg tega pa v večini zadnjih leti v promocijo študija ni bilo vloženega dovolj truda, pa je zato nekoliko upadel tudi vpis (očitno je tudi povečanje vpisa ob večji promociji).

Do kdaj morem oddati diplomo, če želim diplomirati septembra?Do kdaj morem oddati diplomo, če želim diplomirati septembra?

Referat nobenemu študentu, ki diplomo odda po 1. Septembru, ne zagotavlja, da bo lahko diplomiral pred 30. septembrom. Še vedno obstaja možnost, da študent diplomira, če diplomo odda kasneje, vendar pa je ta način precej tvegan in predvsem odvisen od sreče študenta (če tako referat kot ocenjevalci ter vsi ostali, ki sodelujejo v 'procesu diplomiranja' svoje obveznosti opravijo v krajšem času, kot je predviden).

Premostitveni program 2013/2014

Študenti, ki so končali 3-letne programe, potrebujejo za vpis na drugo stopnjo dodatnih 60KT, ki jih lahko pridobijo preko programa za strokovno izpopolnjevanje, ki ga ponuja Fakulteta za družbene vede (http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/strokovno-izpopolnjevanje)

Pri tem je potrebno upoštevati naslednje:

  • Predmeti, ki so potrebni za vpis na drugo stopnjo, se dorečejo v soglasju s koordinatorjem.
  • Obrazec za vpis v program strokovnega izpopolnjevanje je dostopen tukaj: http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/strokovno-izpopolnjevanje
  • Program za pridobivanje kreditov za vpis na drugo stopnjo je plačljiv (individualno ali skupinsko lahko vložite prošnjo za znižano plačilo, a odobritev ni garantirana)
  • Program strokovnega izpopolnjevanja ni vezan na noben status in tudi ne daje statusa. Priporočljivo je vpisati status absolventa na dodpiplomski ravni, seveda se lahko vpiše tudi status brezposelnega, vpisanega na drugi študijski program/fakulteto, ali kot zaposlen.
  • Program strokovnega izpopolnjevanja ni vezan na noben status in tudi ne daje statusa. Priporočljivo je vpisati status absolventa na dodpiplomski ravni, seveda se lahko vpiše tudi status brezposelnega, vpisanega na drugi študijski program/fakulteto, ali kot zaposlen.
  • Diploma ni predpogoj za vpis v dodatni program, saj se le-ta običajno dela v statusu absolventa, je pa diplpoma seveda potreben pogoj za vpis na drugo stopnjo.

Ali morem kot visokošolski študent diplomirati, če se želim vpisati na premostitveni program?

 Če se študent želi vpisati na premostitveni program, ni potrebno, da diplomira po visokošolskem programu. V bistvu je bolje, da ne diplomira (da lahko vpiše absolventa in obdrži status študenta).

Kako dolgo lahko zavlačujem z magisterijem?

Študenti prvega letnika morajo magisterij prijaviti do 15. marca, če želijo magistrirati v tekočem šolskem letu. Po 15.marcu študenti prvih letnikov magisterijev do konca šolskega leta ne morejo prijavljati. Seveda pa lahko prijavljajo z naslednjim študijskim letom, torej z oktobrom, in kadarkoli kasneje. Ravno tako lahko kadarkoli prijiavijo in tudi kadarkoli magistrirajo prejšnje generacije, saj  ta omejitev (15.marec) velja le za tekoči prvi letnik.

Pri odlašanju in izbiri timinga za magisterij velja upoštevati naslednje:

  • dve leti po zaključku statusa študenta podiplomskega študija (torej prvi letnik in/ali absolventski letnik) se zagovor magisterija plača (trenutno okoli 800€). Za prvo generacijo (2009/2010) je ta rok september 2013, za drugo (2010/2011) september 2014, za tretjo (2011/2012) pa september 2015 itd. V primeru, da študent ni vpisal absolventskega statusa  so vsi navedeni roki seveda eno leto krajši.
  • magisterij se v celoti plača tudi v primeru, če niso vsi izpiti zaključeni v času trajanja statusa študenta;
  • po dveh letih od izteka statusa študenta je treba vlagati prošnje (trenutno okoli 80€) za nadaljevanje študija, kjer se lahko nato kdaj - po presoji FDV - dodajo še kakšni novi izpiti;
  • tema magistrske naloge sicer velja 3 leta od odobritve - po tem datumu  zapade in je treba prijaviti novo temo.

Zgornje seveda velja le v trenutnih pogojih zakona in predpisov, ko so imele prve tri generacije neomejeno pravico do absolventskega statusa (tudi) na drugi stopnj . Seveda pa je zelo malo verjetno, da bi neke nove spremembe predpisov lahko retroaktivno posegale v opisano stanje in pravice dosedanjih generacij.

Daleč najbolj modro je izdelati magistrsko nalogo kar takoj v drugem semestru, kar je tudi predvideno s študijskiim programom in imajo zato takrat študenti veliko časa, saj imajo obveznosti le za en predmet ali dva.

Upoštevati je treba, da je magisterij precej bolj zahtevna zadeva kot diploma. Kot prvo gre skozi zelo natančno branje in presojo posebne magistrske komisije, ki v začetnih letih bolonjske druge stopnje zavrača skoraj polovico prijav. Poleg tega se zahteva od magisterija zrel tok, hipoteze, empirija, zaključki ipd. Z nekoliko prenovljenim programom ima magisterij še večjo težko, saj šteje 24 kreditov, kar formalno pomeni - če štejemo en kredit zgolj 25 ur -  600 ur, torej je to ekvivalent 3-4 delovnih mesecev po 8 ur dnevno.

Vsako prelaganje na kasnejše termine je za študenta praviloma škodljivo:

  • kasneje bo študent za izdelavo magistrske naloge porabil bistveno več časa, saj bo vse bolj izven atmosfere študjskega "pogona". Študent po odhodu iz študijske atmosfere  zelo hitro postane zelo strog do samega sebe, kar kmalu postane glavna ovira za dokončanje študija, predvsem pa se s časom študent vse težje ponovno loti študija in  z manj lahkote piše. Težje si tudi najde večji blok (npr. mesec ali dva) časa, ko je to v določenem obdobju glavna delovna aktivnost. kar je zelo pomemben dejavnik, ki omogoča potrebno poglobljenost. Z npr. dekaj ur dnevno (ali celo tedensko) namreč zelo težko dosežemo potrebno polgobitev. Vse navedeno lahko povzroča nadaljnje odlaganje in povečevanje resursov (časa, odrekanj, živcev), ki so potrebni za magisterij,
  • kasneje v življenju bo vsako leto tudi vse manj časa (naraščajoče osebne in poslovne zaveze), predvsem pa se pogosto pojavljajo nepredvideni dogodki, zato si je vse težje odtrgati nekaj sto ur časa, kolikor magisterij zahteva. Verjetnost, da sploh ne bo nikoli magisterija, se zato vsak mesec odlašanja hitro povečuje,
  • problem pa je tudi psihološki - čeprav je morda za službeno kariero (predvsem na nekaterih področjih poslovnega sektorja) pridobitev dodatne formalne izobrazbe (bolonjski magisterij povečuje formalno izobrazbo za eno stopnjo, od 7.1 na 7.2) ne šteje veliko, pa se le redkokdo uspe povsem izogniti vtisu neuspeha, ki ga nedokončanje študija prinaša. Navedeno lahko deluje neugodno zgolj na nivoju zasebne refleksije, nemalokrat pa se neprijetno multiplilcira z načenjanjem tega "neuspeha" tudi v okolju, predvsem sorodstvenem in zaposlitvenem.

Povezave na uradna gradiva FDV:

Kaj je dodana vrednost študija na 2. stopnji?

Kot prvo - program, predmetnik in predmeti so premišljeni in po treh izvedbah že izčiščeni, tako da so sestavljeni izključno iz aktualnih novih vsebin, ki se v ničemer ne ponavljajo z dodiplomskim programom. Navedeno velja tako za diplomanta DI in še bolj za diplomante, ki prihajajo na DI iz drugih smeri ali iz drugih fakultet. Osnovni poudarek pa je na večanju uporabnega znanja in zaposlitvenih kompetenc.

Drugi, bolj splošen in formalen vidik - ki velja izključno za diplomante prve bolonjske stopnje in seveda za vse bolonjske magisterije  -  je enostavno zakonsko določeno dejstvo, da prva stopnja (triletna ali štiriletna, nobene razlike) v formalnem smislu (glej Ministrstvo za visoko šolstvo in tehnologijo) sodi v izobrazbeno raven 6, medtem ko bolonjski magisterij (eno ali dvo letni, nobene razlike) pomeni izobrazbeno raven 7 (dodamo lahko, da je doktorat raven 8). Navedena razlika ima konkretne posledice v plačilnih razredih v  javnem sektorju in tudi v večjih organizacijah. Tako npr. diplomant prve stopnje začne svojo prvo zaposlitev tipično v 22 . plačilnem razredu, medtem kot diplomant druge stopnje začne v 30. plačilnem razredu.

Kakšen je urnik za podiplomski študij?

Katedra za družboslovno informatiko in metodologijo se trudi urnik za podiplomski študij kar najbolj prilagoditi študentom. Predviden urnik za študijsko leto 2012/2013:

Zimski semester:

  • torek: Projektni management v informacijski družbi (10h) ter Statistika in analiza podatkov (8h)
  • četrtek: Nove tehnologije v družboslovnem raziskovanju (10h), Spremljanje informacijske družbe (12h) in Raziskovalni seminar (16h).

 Letni semester:

  • četrtek: Praktikum spletnega nastopa (14h)

Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 04. februar 2015 | v kategoriji: Obvestilo, Aktualno