Najpogostejša vprašanja dijakov na informativnih dnevih

Spodaj so našteta nekatera najpogostejša vprašanja, ki so jih na letošnjem in preteklih informativnih dnevih postavili dijaki.

Katere so ključne prednosti 3-letnega univerzitetnega programa Družboslovna informatika?

Univerzitetni 3-letni program Družboslovna informatika gradi na več kot 30-letni tradiciji študija družboslovne informatike na FDV, a hkrati ponuja vrsto aktualnih programskih vsebin in predmetov (na primer Spletna analitika, Osnove podatkovnega rudarjenja, Statistika v podatkovni analitiki, Družbeni mediji in digitalne tehnologije), ki dajo študentom kompetence in znanja za delovanje v visokotehnoloških okoljih in področjih, kjer se soočajo z implementacijo digitalnih in interaktivnih storitev.

Velika prednost programa je tudi njegova multidisciplinarnost. Študij ne vsebuje le računalniških in informatičnih predmetov, saj ponuja tudi družboslovne vsebine, ki se nadgrajujejo z metodološkimi in statističnimi oziroma podatkovno-analitičnimi vsebinami. Hkrati program ponuja dve smeri (Digitalne tehnologije in družba, Uporabna družboslovna informatika), ki študentom v 2. letniku študija omogočata specializacijo v bolj specifične karierne profile, kar jim po zaključku študija omogoča hitrejši in uspešnejši prehod na trg dela. Velik poudarek pa je prav tako na praktičnih kompetencah diplomantov, saj predmetnik, ki je bil razvit tudi na osnovi mnenj in kontinuiranih posvetov z zaposlovalci, vsebuje dva praktikuma in predmet Praksa.

Kaj je ključna razlika med obema smerema na programu?

Smer Digitalne tehnologije in družba je usmerjena v raziskovanje učinkov IKT na družbo, odnose, organizacije in posameznika, uporabo podatkovne analitike pri preučevanju rab in posledic interneta, sociološko razumevanje družbenih medijev, projektni menedžment za potrebe načrtovanja IKT storitev … Uporabna družboslovna informatika pa daje večji poudarek razumevanju informacijskih sistemov in računalniških komunikacij (ki so osnova internetnih storitev), poznavanju računalniških osnov za razvoj spletnih, mobilnih in internetnih aplikacij, analiziranju in sooblikovanju uporabniške izkušnje pri razvoju IKT storitev, uporabi podatkovno-analitičnih pristopov za podporo pri vzpostavljanju digitalnih vsebin/storitev …

Strnjeno bilo lahko rekli, da je prva smer nekoliko bolj družboslovna, druga pa nekoliko bolj informatična; obe pa povezujeta metodološke, statistične in podatkovne analitične vsebine.

Ali je res, da po zaključku 3-letnega programa Družboslovna informatika pridobim univerzitetno izobrazbo?

Po uspešno končanem dodiplomskem univerzitetnem programu Družboslovna informatika študent pridobi 6/2 stopnjo in naziv diplomant(ka) družboslovne informatike (UN).

Po uspešno končanem magistrskem študiju družboslovne informatike pridobi študent 7. stopnjo in naziv magister družboslovne informatike.

Želim se vpisati na smer Uporabna družboslovna informatika. Kako poteka vpis?

Dijaki se pri vpisu ne vpisujejo na eno od dveh smeri, temveč na program Družboslovna informatika, za katerega je v študijskem letu 2021/22 na voljo 50 prostih vpisnih mest. Študent izbere želeno smer študija na program pred vpisom v 2. letnik, se pravi ob koncu 1. letnika študija.

Kakšne pa so po vašem védenju plače (samo približno, ali so glede na druge zaposlitve privlačne)?

V vseh sektorjih so za strokovno delo diplomirani družboslovni informatiki (in v veliki meri velja to tudi za bolonjske magistre) plačani precej podobno, tako v zasebnem sektorju (v podjetjih), kot tudi v javnem sektorju (državna uprava in podobno) ter v akademskem sektorju (fakultete in raziskovalni inštituti).

Začetna plača je okoli 1100 € neto, v nekaterih redkih zasebnih podjetjih, ki varčujejo pri kadrih, mogoče 900 € neto. Potem pa se višina plače zvišuje do okoli 1500 € za neto vodje projektov, več kot 2000 € neto plače prejmejo največkrat le tisti, ki opravljajo delo v smeri podjetništva, managementa, programiranja ali prodaje (odstotki od prodaje/projekta). Gre za plače, ki so v grobem primerljive tudi z ostalimi družboslovci.

Če je govora o javnem sektorju, je to 32. plačilni razred. V kolikor pa je govora o zasebnem sektorju in podatkovno-analitičnih ali računalniških zaposlitvah pa je dohodek diplomatov celo nadpovprečen, ker so ti kadri že zadnjih 5-10 let zelo iskani na trgu dela.

Kakšno omejitev vpisa pričakujete?

V študijskem letu 2020/21 ni bilo omejitve vpisa, a so bila zapolnjena vsa prosta vpisna mesta z 2. prijavo. Letos je bil obisk na informativnih dnevih približno enak lanskemu, kar nakazuje na podoben interes dijakov za vpis na program. Seveda pa je omejitev v celoti odvisna od prijav na vpis in je z gotovostjo ne moremo napovedati. Še posebej, ker so bili letos informativni dnevni prvič izvedeni na daljavo in je obisk težko neposredno primerjati s preteklimi leti.

Kakšno predznanje jezikov potrebujem?

Za vsa predznanja (ne le za jezike) velja, da, kdor je opravil maturo, je lahko miren. Morda bo kdo potreboval nekoliko več napora, da nadoknadi morebitno slabšo srednješolsko osnovo, večjih ovir v tem pogledu pa ni pričakovati. Družboslovna informatika gradi na resnosti in zavzetosti, ne na zahtevnih predpostavkah o predznanju dijakov, ki se vpisujejo na program. Za tuje jezike se pričakuje srednješolsko predznanje, na programu Družboslovna informatika (ter drugih programih na FDV) pa se potem ukvarjamo s strokovnim tujim jezikom.

Kako težka je matematika?

Matematika je seveda resen predmet, ki zahteva analitično razumevanje snovi. Po splošni oceni pa se na programu Družboslovna informatika matematika poučuje na razmeroma osnovnem nivoju, tako da z njo dijaki, ki so uspešno opravili poklicno ali splošno maturo, ne bi smeli imeti večjih težav.

Dijaki, ki so imeli v srednji šoli oceno 3 in več, navadno nimajo težav, če delajo sproti in zavzeto ter upoštevajo navodila/priporočila izvajalcev. Večje težave so se pojavljale v letih, ko ni bilo omejitve vpisa in so se vpisovali študenti, ki so imeli v srednji in celo v osnovni šoli večje težave z matematiko (popravni izpit).

Kakšne kompetence pridobim in kakšen poklic lahko opravljam?

Zaradi izjemne raznovrstnosti kariernih možnosti, ki jih imajo diplomanti programov Družboslovne informatike, s katero se težko primerja katerikoli družboslovni program, so kompetence, poklici in kariere podrobno opisani in ilustrirani na osnovi intervjujev z diplomanti družboslovne informatike, ki so na voljo tukaj.

Kaj pomeni omejitev vpisa za prvo in drugo željo? Kakšna je razlika, če je omejitev ali če je ni?

Če ni omejitve vpisa, se vpišejo samo vse prve želje. V kolikor se vpisna mesta s prvimi željami ne zapolnijo, se vpišejo še druge in tretje želje.

V primeru omejitve vpisa pa po drugi strani to pomeni, da bodo enakovredno upoštevane vse želje: prva, druga in tretja. V tem primeru prva želja ne predstavlja nobene prednosti pri vpisu.

Ali je lahko kandidat z drugo ali tretjo željo sprejet na študijski program, čeprav se vanj niso uspeli uvrstiti vsi kandidati, ki so isti študijski program navedli kot prvo željo?

Odgovor vpisne službe Univerze v Ljubljani: »Da, vendar le, če je za ta študijski program sprejet sklep o omejitvi vpisa in ima ta kandidat večje število točk kot kandidati s prvo željo.«.

Kaj počno družboslovni informatiki in ali drži, da po končanem študiju brez težav najdejo zaposlitev?

Družboslovni informatiki so zelo perspektiven in zaposljiv kader, saj je njihovo področje dela zelo široko in povezuje družboslovje, informatiko, statistiko in metodologijo. Družboslovni informatik se pogosto zaposli kot podatkovni analitik in vodja projektov v javnih ustanovah in zasebnih podjetjih. Naj naštejemo nekaj podjetij, v katerih so zaposleni družboslovni informatiki (tu je naštetih samo nekaj podjetij, ki zaposlujejo največ družboslovnih informatikov): A1 Slovenija, Outfit7, Valicon, Aragon, Studio Moderna, Statistični urad Republike Slovenije, Banka Slovenije, POP TV, Smučarska zveza Slovenije, RTV Slovenija, Futura DDB, Petrol, Gen-I, Urad republike Slovenije za Makroekonomske analize in razvoj, Nacionalni inštitut za javno zdravje in drugi.

Prostih delovnih mest, na katera se lahko prijavi družboslovni informatik, je razmeroma veliko (objavljamo jih tudi na naši Facebook strani in na spletni strani katedre). Še posebej v zadnjem času se je med zaposlovalci zelo povečalo povpraševanje po znanju statističnih analiz, podatkovni analitiki in upravljanju spletnih vsebin (vključno s spletno analitiko), načrtovanju spletna nastopa na družbenih medijih, raziskovanju in svetovanju na področju uporabniške izkušnje (UX) z interaktivnimi storitvami.

Pogosto so iskani kandidati z analitičnimi sposobnostmi in veščinami projektnega vodenja, z družboslovnim razumevanjem potreb uporabnikov novih tehnologij kot tudi z znanji dela z bazami podatkov in informacijskimi sistemi. Vedno več je tudi diplomantov, ki se na tem področju odločijo za lastno podjetniško pot.

Ali je potrebno/koristno minimalno znanje programiranja pred vpisom?

Predznanje programiranja ni potrebno. Ob vpisu se predpostavlja, da ima študent srednješolsko izobrazbo in običajno informacijsko/digitalno pismenost. Vsekakor pa predhodno znanje iz računalništva in programiranja olajša opravljanje izpitov s področja informatike, vendar pa izpit lahko brez težav opravi tudi študent brez predhodnega znanja, ki redno obiskuje predavanja in vaje ter nima odpora do sprotnega dela doma in v predavalnici.

Ali se lahko po dokončanem študiju uveljavim kot oblikovalec spletnih strani?

Na programu Družboslovna informatika se študenti primarno ne usposabljajo za oblikovalca spletni strani (ang. web designer), temveč pridobivajo več statističnih in analitičnih znanj, ki se zelo pogosto uporabljajo pri upravljanju spletnih vsebin in spletnih socialnih omrežij. Več poudarka je torej na razumevanju potreb, želja in zahtev uporabnikov spletnih strani oziroma podobnih digitalnih vsebin. Študentje tekom študija sicer pridobijo osnovno znanje iz programiranja, internetnega in spletnega poslovanja, projektnega vodenja na področju informacijske družbe in tako dalje. Aktualne specifične vsebine (npr. CSS, PHP, API, FBML, Google Analytics, Adobe Photoshop...) lahko študenti pridobijo na delavnicah, ki so del predmetov Spletna analitika in Družboslovno-informatični praktikum.

Poleg tega se lahko študentje odločijo, da predmete, ki jih ne morejo vpisati na Fakulteti za družbene vede (kot je na primer oblikovanje), opravljajo na drugi fakulteti Univerze v Ljubljani v sklopu odprtih izbirnih predmetov ali pa nadaljujejo študij na podiplomskem študiju druge fakultete, na kateri nudijo tovrstna znanja. Vsekakor velja, da lahko, če je oseba samoiniciativna in pripravljena samostojno delati, nadgradi znanje, ki ga med študijem ne pridobi - kar je pri poklicu, kot je oblikovalec spletnih strani, vsekakor potrebno. 

Slišal sem, da je študij DI sicer bil perspektiven študij do pred kakšnim letom ali dvema letoma, vendar pa se sedaj počasi kaže, da je vse manj študij prihodnosti?

Potreba po kadru družboslovnih informatikov močno narašča. O tem govorijo strokovna poročila in prispevki domačih in tujih medijskih hiš, odzivi z zaposlitvenih sejmov, povpraševanja zaposlitvenih agencij in tako dalje. Nenazadnje se vsi zavedamo razmaha digitalizacije družbe v času globalne pandemije. Področja v družbi, kjer ni internetnih tehnologij in storitev, so postala prej izjema kot pravilo.

Družboslovna informatika velja za vedno bolj perspektiven študij, saj internet, pametni telefoni, spletna socialna omrežja, avtonomna vozila, družbeni roboti in podobno postajajo vedno bolj pomembni za posameznike in družbo, prav tako pa se informatika vse bolj prepleta z družbenimi vedami pri razumevanju storitev, ki temeljijo na internetu stvari (Internet of Things), računalništvu v oblaku (clould computing), umetni inteligenci (artificial intelligence) in/ali robotiki (robotics).

Drži pa, da je družboslovna informatika še vedno precej nepoznan termin, saj je področje v primerjavi z ostalimi študiji na FDV razmeroma novo in med širšo javnostjo manj poznano.

Preberite si še mnenja naših nekdanjih študentov o študiju Družboslovne informatike >>