Najpogostejša vprašanja dijakov na informativnih dnevih


Spodaj so našteta nekatera najpogostejša vprašanja, ki so jih na letošnjem in preteklih informativnih dnevih postavili dijaki.

 

V čem je nov 3-letni univerzitetni program boljši od starega 4-letnega programa?

Novi univerzitetni 3-letni program Družboslovna informatika sicer gradi na več kot 30-letni tradiciji študija družboslovne informatike na FDV, a hkrati ponuja vrsto osveženih programskih vsebin in povsem novih predmetov (npr. Spletna analitika, Osnove podatkovnega rudarjenja, Statistika v podatkovni analitiki, Družbeni mediji in digitalne tehnologije), ki dajejo študentom kompetence in znanja za delovanje v visokotehnoloških okoljih in področjih, kjer se soočajo z implementacijo digitalnih in interaktivnih storitev. Predmetnik novega programa je bil razvit tudi na osnovi mnenj in posvetov z zaposlovalci, zato tudi ponuja dve smeri (Digitalne tehnologije in družba, Uporabna družboslovna informatika), ki v 2. letniku študija usmerita študente v bolj specifične karierne profile, kar jim po zaključku študija omogoča hitrejši in uspešnejši prehod na trg dela.

Ali je res, da po zaključku 3-letnega programa Družboslovna informatika pridobim univerzitetno izobrazbo?

Po končanem dodiplomskem univerzitetnem programu Družboslovna informatika študent pridobi 6/2 stopnjo in naziv diplomant(ka) družboslovne informatike (UN).

Želim se vpisati na smer Uporabna družboslovna informatika. Kako poteka vpis?

Dijaki se pri vpisu ne vpisujejo na eno od dveh smeri, temveč na program Družboslovna informatika, za katerega je v študijskem letu 2018/19 na voljo 50 prostih vpisnih mest. Študent izbere želeno smer študija na program pred vpisom v 2. letnik, se pravi ob koncu 1. letnika študija.

Kakšne pa so po vašem védenju plače (samo približno, ali so glede na druge zaposlitve privlačne)?

V vseh sektorjih so za strokovno delo diplomirani družboslovni informatiki, in v veliki meri velja to tudi za bolonjske magistre, plačani precej podobno, tako v zasebnem sektorju (v podjetjih), kot tudi v javnem sektorju (državna uprava in podobno) ter v akademskem sektorju (fakultete in raziskovalni inštituti). Začetna plača je tako okoli 1000 € neto, v nekaterih redkih zasebnih podjetjih, ki varčujejo pri kadrih, mogoče 800 € neto. Potem pa se višina plače stopnjuje na okoli 1500 € za neto vodje projektov, več kot 2000 € neto plače prejmejo največkrat le tisti, ki opravljajo delo v smeri podjetništva, managementa ali prodaje (odstotki od prodaje/projekta). Gre za plače, ki so v grobem primerljive tudi z ostalimi družboslovci. Če pa je govora o javnem sektorju, je to 32. plačilni razred. Pomembno je omeniti, da se dodatno delo seveda plačuje tudi več; prav tako tudi izjemne razmere, kot so priprava analiz ali poročil iz danes na jutri …

Kakšno omejitev vpisa pričakujete?

V študijskem letu 2018/19 se bo začela izvedba novega univerzitetnega 3-letnega programa Družboslovna informatika, na katerega se lahko vpišejo dijaki z opravljeno splošno ali poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpitom iz enega od maturitetnih predmetov (izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi). Za nov program torej nimamo podatkov o omejitvah pri vpisu v preteklih letih. Zgolj informativno lahko povemo, da na starem univerzitetnem programu več let ni bilo omejitve vpisa, za visokošolski študij pa se je omejitev gibala okrog 60 točk.

Seveda pa je omejitev v celoti odvisna od prijav na vpis in je z gotovostjo ne moremo napovedati.

Kakšno predznanje jezikov potrebujem?

Za vse vidike predznanj (ne le za jezike) velja, da, kdor je opravil maturo, je lahko miren. Morda bo kdo potreboval nekoliko več napora, da nadoknadi morebitno slabšo srednješolsko osnovo, večjih ovir v tem pogledu pa ni pričakovati. Družboslovna informatika gradi na resnosti in zavzetosti, ne na zahtevnih predpostavkah o predznanju dijakov, ki se vpisujejo na program. Za tuje jezike pa torej velja, da se pričakuje srednješolsko predznanje in na programu Družboslovna informatika (ter drugih programih na FDV) se potem ukvarjamo s strokovnim tujim jezikom.

Kako težka je matematika?

Matematika je seveda resen predmet, ki zahteva analitično razumevanje snovi. Po splošni oceni pa se na programu Družboslovna informatika matematika poučuje na razmeroma osnovnem nivoju, tako da z njo dijaki, ki so uspešno opravili poklicno ali splošno maturo, ne bi smeli imeti večjih težav.

Dijaki, ki so imeli v srednji šoli oceno 3 in več, navadno nimajo nobenih težav, če delajo sproti in zavzeto ter upoštevajo navodila izvajalec. Večje težave so se pojavljale v letih, ko ni bilo omejitve vpisa in so se vpisovali študenti, ki so imeli v srednji in celo v osnovni šoli večje težave z matematiko (popravni izpit).

Kakšno stopnjo pridobim z zaključkom študija? 

Po končanem dodiplomskem univerzitetnem programu Družboslovna informatika študent pridobi 6/2 stopnjo in naziv diplomant(ka) družboslovne informatike (UN).

Po uspešno končanem podiplomskem študiju Družboslovne informatike pridobi študent 7. stopnjo in naziv magister družboslovne informatike.

Kakšne kompetence pridobim in kakšen poklic lahko opravljam?

Zaradi izjemne raznovrstnosti kariernih možnosti, ki jih imajo diplomanti programov Družboslovne informatike, s katero se težko primerja katerikoli družboslovni program, so kompetence, poklici in kariere podrobno opisani in ilustrirani na osnovi intervjujev z diplomanti družboslovne informatike, ki so na voljo tukaj.

Kaj pomeni omejitev vpisa za prvo in drugo prijavo? Kakšna je razlika, če je omejitev ali če je ni?

Če ni omejitve vpisa, se vzamejo oziroma vpišejo samo vse prve prijave. Samo če se vpisna mesta s prvimi prijavami ne zapolnijo, se potem vzame še druge in tretje prijave.

  • Če pa je omejitev vpisa, pa po drugi strani to pomeni, da bodo enakovredno upoštevale VSE želje oziroma izbire prva, druga in tretja). Skratka v tem primeru prva želja ni nobena prednost več.

Ali je lahko kandidat z drugo ali tretjo željo sprejet v študijski program, čeprav se vanj niso uspeli uvrstiti vsi kandidati, ki so isti študijski program navedli kot prvo željo?

Odgovor vpisne službe Univerze v Ljubljani »Da, vendar le, če je za ta študijski program sprejet sklep o omejitvi vpisa in ima ta kandidat večje število točk kot kandidati s prvo željo.«

Kaj počno družboslovni informatiki in ali drži, da po končanem študiju brez težav najdejo zaposlitev?

Družboslovni informatiki so zelo perspektiven in zaposljiv kader, saj je njihovo področje dela zelo široko in povezuje družboslovje, informatiko, statistiko in metodologijo. Družboslovni informatik se pogosto zaposli kot podatkovni analitik in vodja projektov v javnih ustanovah in zasebnih podjetjih. Naj naštejemo nekaj podjetij, v katerih so zaposleni družboslovni informatiki: A1 Slovenija, Outfit7, Valicon, Studio Moderna, SURS, Banka Slovenije, POP TV, Smučarska zveza Slovenije, RTV Slovenija, Futura DDB, Petrol, Gen-I ...

Prostih delovnih mest, na katera se lahko prijavi družboslovni informatik, je razmeroma veliko (objavljamo jih tudi na naši Facebook strani), še posebej v zadnjem času pa se je med zaposlovalci zelo povečalo povpraševanje po znanju statističnih analiz, podatkovni analitiki in upravljanju spletnih vsebin (vključno s spletno analitiko), načrtovanju spletna nastopa na družbenih medijih, raziskovanju in svetovanju na področju uporabniške izkušnje (UX) z interaktivnimi storitvami.

Pogosto se iščejo kandidati z analitičnimi sposobnostmi in veščinami projektnega vodenja, z družboslovnim razumevanjem potreb uporabnikov novih tehnologij kot tudi z znanji dela z bazami podatkov in informacijskimi sistemi.

Ali je potrebno/koristno minimalno znanje programiranja pred vpisom?

Znanje iz programiranja nikakor ni potrebno. Ob vpisu se predpostavlja, da ima študent srednješolsko izobrazbo in običajno informacijsko pismenost. Vsekakor pa predhodno znanje iz programiranja olajša opravljanje izpitov s področja informatike, vendar pa izpit lahko, brez težav, opravi tudi študent brez predhodnega znanja, ki redno obiskuje predavanja in vaje ter ima voljo do sprotnega dela doma in v predavalnici.

Tovrstno znanje pa seveda pripomore k boljšemu razumevanju in povezovanju snovi, hkrati pa se bo tak študent verjetno pogosteje odločal za delavnice s tega področja. 

Ali se lahko po dokončanem študiju uveljavim kot oblikovalec spletnih strani?

Na programu Družboslovna informatika se študenti seveda primarno ne usposabljajo za oblikovalca spletni strani, temveč pridobivajo več statističnih in analitičnih znanj, ki se danes zelo pogosto uporabljajo pri upravljanju spletnih vsebin in spletnih socialnih omrežij. Več poudarka je torej na razumevanju potreb, želja in zahtev uporabnikov spletnih strani oz. podobnih digitalnih vsebin. Študentje tekom študija sicer pridobijo osnovno znanje iz programiranja, internetnega in spletnega poslovanja, projektnega vodenja na področju informacijske družbe itd. Aktualne specifične vsebine (npr. CSS, PHP, API, FBML, ...) študenti lahko pridobijo na delavnicah, ki so organizirane vsako leto v okviru društva DID.

Poleg tega se lahko študent odloči, da predmete, ki jih ne more vpisati na Fakulteti za družbene vede (kot je na primer oblikovanje), opravlja na kateri drugi fakulteti Univerze v Ljubljani kot odprte izbirne predmete ali pa nadaljuje študij na podiplomskem študiju druge fakultete, kjer nudijo takšna znanja. Vsekakor velja, da lahko, če je oseba samoiniciativna in pripravljena samostojno delati, nadgradi znanje, ki ga med študijem ne pridobi, kar je pri poklicu, kot je oblikovalec spletnih strani, vsekakor potrebno. 

Slišal sem, da je študij DI sicer bil perspektiven študij do pred kakšnim letom ali dvema letoma, vendar pa se sedaj počasi kaže, da je vse manj študij prihodnosti?

Dejstva o perspektivnosti družboslovne informatike so drugačna, saj potreba po tovrstnem kadru narašča. O tem govorijo strokovna poročila in prispevki domačih in tujih medijskih hiš. Družboslovna informatika pravzaprav velja za vedno bolj perspektiven študij, saj internet, pametni telefoni, spletna socialna omrežja itd. postajajo vedno bolj pomembni za posameznike in za družbo, prav tako pa se informatika vedno bolj prepleta z družbenimi vedami pri razumevanju storitev, ki temeljijo na internetu stvari (Internet of Things).

Je pa res, da je družboslovna informatika še vedno precej neuveljavljen termin, saj je področje v primerjavi z ostalimi študiji na FDV razmeroma novo in med širšo javnostjo manj poznano.

Preberite si še mnenja naših nekdanjih študentov o študiju Družboslovne informatike >>


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 22. februar 2018 | v kategoriji: Obvestilo, Aktualno