Majhni otroci in digitalne tehnologije


Že od zelo zgodnjega otroštva naprej lahko štejemo risanke, video igre in ogledovanje različnih posnetkov na omreženih napravah med najbolj priljubljene aktivnosti pri majhnih otrocih. Kljub veliki ljubezni otrok do digitalnih tehnologij, pa otroci pred osmim letom le izjemoma vedo, kaj sploh internet je, kaj pomeni biti »online«, kakšne priložnosti in tveganja jih lahko doletijo ob uporabi. Starši majhnih otrok digitalne tehnologije v splošnem dojemajo kot pozitivne, obenem pa zanje predstavljajo precejšen izziv, ko se soočajo s postavljanjem mej in iščejo prave in učinkovite strategije starševskega nadzorovanja. Digitalne tehnologije dojemajo kot nekaj, kar nujno potrebuje premišljen pristop omejevanja in nadzorovanja, zato se jim zdi vsak nasvet, kako spodbujat varnost otrok pri uporabi digitalnih tehnologij, dobrodošel.    

Bojana Lobe, predavateljica na programih Družboslovne informatike in vodja slovenskega dela raziskave »Majhni otroci (0-8) in digitalne tehnologije«, pravi: »Majhnim otrokom primarno še vedno največ pomeni pozornost, stik, igra s starši in sovrstniki. Kljub temu, da jih digitalne tehnologije na prvi pogled zelo fascinirajo, so jih v trenutku pripravljeni zamenjati za igro s sovrstniki, ali pa za igro in cartanje s starši«.

To kratek povzetek kvalitativnih izsledkov projekta »Majhni otroci (0-8) in digitalne tehnologije«, ki se je ravno zaključil. Projekt, ki ga koordinira Joint Research Centre (JRC), raziskovalna enota pri Evropski komisiji, se je preliminarno pričel v sedmih državah v letu 2014, v letu 2015 pa se je izvajal v 17 državah EU, tudi v Sloveniji.

Cilj projekta je proučiti, kako otroci, mlajši od osem let, uporabljajo digitalne tehnologije v njihovem vsakdanu, kako jih dojemajo, katere naprave uporabljajo (na primer tablice, pametne telefone, računalnike, igralne konzole) v njihovem družinskem okolju, torej doma. Ali se tako majhni otroci že srečajo s kakšnimi online tveganji, kaj so možne priložnosti, kako se starši soočajo s tem, ter kakšne strategije starševskega posredovanja uporabljajo, so ključna raziskovalna vprašanja projekta.   

Zbiranje podatkov je bilo izvedeno z metodo tako imenovanih družinskih obiskov. Raziskovalci v vsaki državi so obiskali po deset družin in z njimi preživeli v povprečju tri do štiri ure. V tem času so sledili protokolu za zbiranje podatkov, ki je bil sestavljen iz uvodne spoznavne aktivnosti, neformalnega pogovora z otroci in starši, tako imenovane igre s kartami z otroci. Sledil je še kvalitativne intervju z otrokom, starim med pet in sedem let, in starši. Raziskovalno poročilo celotne raziskave druge faze iz leta 2015 bo objavljeno marca 2016, poročilo sedmih držav prve faze pa je na voljo na spodnji povezavi: http://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/JRC93239.

Vabljeni tudi k poslušanju zanimivega pogovora v oddaji Glasovi svetov na RTV Slovenija z dr. Bojano Lobe.

Dokument s ključnimi izsledki druge faze raziskave, ki temeljijo na izsledkih družinskih obiskov skupaj 170 družin v 17 državah:


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 10. februar 2016 | v kategoriji: Obvestilo