Kaj je praksa in zakaj je za študente programa Družboslovna informatika pomembna?


Praktično usposabljanje je z uvedbo bolonjske reforme postalo sestavni del študijskega procesa. Pomena praktičnih in predmetno-specifičnih kompetenc se vse bolj zavedajo tudi delodajalci in  študenti. Študijska praksa tako predstavlja pomemben del študija in enega ključnih korakov na poti k zaposlitvi. Študentje imajo na praksi, poleg znanja, priložnost pridobiti še druge sposobnosti, ki so velikokrat odločilnega pomena pri odločitvi o nadaljnji karierni poti. Praksa je koristna tudi za razvoj študentovih osebnih lastnosti in spretnosti.

Študenti družboslovne informatike imajo obvezni predmet Praksa, katerega glavni namen je prenos znanja družboslovne informatike na praktično raven in uvajanje študentov v samostojno delo v konkretnem organizacijskem okolju. Študentje visokošolskega programa morajo opraviti 450 ur prakse, študentje univerzitetnega pa 150 ur prakse.

O praksi in njenem pomenu smo se pogovarjali z red. prof. dr. Vasjo Vehovarjem, nosilcem predmeta Praksa.

vasja_web2

Zakaj je praksa pomembna za študente?

Praksa je v duhu bolonjske reforme, ki ji sicer mnogi oporekajo, ampak je zelo pomembna, saj študente prizemlji in jim omogoči povezovanje teorije s tem, kar bodo počeli po zaključku študija. Vse vodilne univerze v tujini sodelujejo s podjetji. Danes je praksa posebej koristna za tiste študente, ki so v tretjem letniku in še niso imeli nobene izkušnje s prakso. Vsaj polovica študentov do prakse še sploh ni nič delala oziroma sploh ne vedo, kaj je to šef, kaj je to odgovornost, kaj je to rok, kaj je to natančnost, kaj je to »zmotiti se«, kaj je to stres itd. Kot profesor opazim tudi precejšnje razlike med študenti, npr. če je študent že nekje delal, se lažje pogovarja in snov tudi drugače razume, saj slišano že takoj postavi v nek konkreten kontekst… Zato je praksa zelo pomembna in po mojem mnenju bi jo morali uvrstiti v drugi letnik študija, ker že takrat študenti rabijo nekaj praktičnega znanja. Seveda tistim, ki pa že kaj delajo, ne delamo težav. To delo lahko že prej uveljavijo kot prakso, če tako želijo.


Katere so glavne kompetence, ki jih študentje pridobijo na praksi?

Ko jih vprašamo, kaj so pridobili, najbolj pogosto poročajo o kolektivnem duhu. To jim je zelo pomembno. Pa tudi, da doživijo organizacijo, da vidijo katere veščine in znanje se v delovnem okolju potrebuje, ter da dobijo to povezavo: da to, kar so se učili na fakulteti, je v delovnem okolju dejansko uporabno. To so ključni vidiki, ki jih sami skozi leta izpostavljajo.

Na kakšne načine se trudite zagotoviti kakovostno prakso za vse študente?

Praviloma tako, da pišemo podjetjem. Letos smo dobili sijajne ponudbe, kar nakazuje na skorajšnji konec gospodarske krize. Na programu Družboslovna informatika imamo ogromno odličnih ponudb za prakso. Malo smo celo v zadregi, da ne moremo vsem podjetjem »zagotoviti« naših študentov. Namreč letos sem na predstavitvi Prakse študente provokativno vprašal, katero je njihovo sanjsko podjetje.

In kaj so vam odgovorili?

Zanimivo, nihče ni podal jasnega odgovora. Sem rekel: »Ja, kje pa vi živite?«. Verjetno imate sanjsko potovanje kamor bi šli, nimate pa sanjskega podjetja, kjer bi delali. Potem sem jih spodbudil, da pišejo trem podjetjem, kjer bi si najbolj želeli delati. Veliko jih je dejansko to tudi naredilo in zdaj nam manjka študentov za ponudbe podjetij, ki prihajajo. Pisali so, saj ni bilo veliko fantazije, Outfit 7, Studio moderna, Urad za statistiko, Inštitut za varovanje zdravja. Tako, da so si sami našli podjetje oziroma organizacijo, tudi sicer jih vsaj tretjina sama zagotovi prakso. Trudimo se, da jim ponudimo dobra podjetja. Trudimo se tudi, da preprečimo mahinacije, da delajo stvari, ki niso iz tega področja ali nekaj, s čimer si pač naberejo ure...  To se trudimo čim bolj preprečiti, saj želimo, da študenti dobijo pravo izkušnjo s prakso. Lani so bile sijajne prakse in so dejansko študentje delali prakse iz tega področja. Tako da, ko imajo na koncu predstavitev, pet minut, sem vsako leto navdušen, kakšne zanimive stvari počnejo. Res delajo dobre stvari in tudi po pripovedovanju študentov in mentorjev, ki jih vsako leto po koncu prakse pokličemo, so bili vsi izredno zadovoljni.

Kaj pa težave?

Večjih težav ni. Načeloma imajo vsi študenti pozitivne izkušnje. No, morda je manjša težava le obseg 150 ur na univerzitetnem programu, saj bi veliko podjetij/organizacij želelo imeti študente na praksi tri mesece oziroma 450 ur. To ne bi bilo slabo. Še posebej bi bilo v redu, če bi prakso povezali z diplomo.

Lahko naštejete konkretna imena podjetij, kjer študenti opravljajo prakso?

Teh podjetij in organizacij je veliko in jih težko sedaj na pamet naštejem. Ne vem, lani so opravljali prakso na primer v podjetjih GfK, Red Orbit, Geni, GoOpti, Telekom Slovenije, T2, Slovenske železnice. Od organizacij pa na primer Statistični urad RS, Safe.si, 1KA orodje za spletno anketiranje, Varuh človekovih pravic itd.

Kaj o povezavi med znanji pridobljenimi na študiju in znanji potrebnimi za opravljanje dela v podjetjih/organizacijah pravijo študenti?

Pravijo, da vsi pogrešajo dodatna znanja Excel-a v študijskem programu, ampak mi ne izobražujemo kadra, ki bi »vrtel« Excel. Drugače pa znanje HTML-ja, baze podatkov, to je tista najbolj neposredna. V glavnem študenti dajejo priporočila, katera znanja bi bilo še v redu vključiti v proces, kot so na primer uporabniška izkušnja (UX), optimizacija spletnih mest za iskalnike (SEO), podatkovne analitike, več programiranja. Zanimivo je tudi to, da nihče ne pravi, da je bilo premalo sociološke teorije.

Kje pa študenti lahko dobijo več informacij o predmetu Praksa?

Praktično vse, kar je potrebno vedeti o tem predmetu, študenti lahko najdejo na spletnem mestu praksa.fdvinfo.net. Tam objavljamo tudi vse aktualne ponudbe za prakso, kot tudi bistvene informacije, ki je študenti potrebujejo za prijavo in opravljanje predmeta.

Podjetja in organizacije, kjer so študentje v študijskem letu 2015/16 opravljali prakso

DI_praksa-LOGO

Praksa je v času študija izrednega pomena, saj večini študentom predstavlja prvi stik z bodočimi zaposlovalci. Študenti se tega zavedajo, saj je stopnja zadovoljstva s prakso na študijo Družboslovne informatike precej visoka. Zadovoljstvo z praktičnim usposabljanjem pa se, po podatkih poročila Evalvacija predmeta praksa 2015/16, iz leta v leto povečuje tako zadovoljstvo študentov z mentorjem v podjetju, kot tudi s samo prakso v podjetjih.


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 27. februar 2017 | v kategoriji: Obvestilo