asist. Miha Matjašič


Asist. Miha Matjašič je privolil v pogovor z nami na podlagi svojih izkušenj s študijem družboslovne informatike na Fakulteti za družbene vede (FDV). Je namreč diplomant družboslovne informatike na 1. ter 2. stopnji. Spregovoril je tudi o stvareh, ki jih trenutno počne kot raziskovalec na Centru za družboslovno informatiko (CDI FDV) in asistent na Katedri za družboslovno informatiko in metodologijo (KDIM) ter kot doktorski študent na interdisciplinarnem študiju Statistike na Fakulteti za matematiko in fiziko, Univerze v Ljubljani.

  1. Zakaj ste se odločili za študij družboslovne informatike?

    Že v gimnaziji sta me zanimala družboslovje in informatika. Ob vpisu na fakulteto sem vedel, da ne želim študirati izključno programiranja, temveč, da moj bodoči študij združuje omenjeni vedi. Tako sem izbiral med študijem poslovne informatike na Fakulteti za upravo ter študijem družboslovne informatike na FDV, ki je kasneje (zaradi zanimive vsebine programa) postal moja prva vpisna izbira.

  2. Kaj je vplivalo na vašo odločitev, da študij družboslovne informatike nadaljujete na magistrskem in sedaj tudi na interdisciplinarnem doktorskem študiju Statistika?

    Študij v višjih letnikih 1. stopnje mi je ponujal širok nabor izbirnih predmetov statistike in metodologije, ki so mi že zelo zgodaj tekom študija postali všeč. S pomočjo tega sem opazil, da se vsako leto bolj odmikam od družboslovnih predmetov k metodološko obarvanim predmetom (npr. anketna metodologija, oblikovanje anketnega vprašalnika), katerih nadgradnjo je ponujal magistrski študij na 2. stopnji. Slednji ni le nadgrajeval, temveč tudi povezoval znanja študija na 1. stopnji, ki so mi okrepila moj analitičen pogled in kritično razmišljanje. Zaradi magistrskega študija sem se, poleg statistike, tudi prvič resneje videl v programerskih vodah (npr. statistično programiranje, analiza in vizualizacija podatkov v programskem okolju R).

    Poudaril bi, da moraš, ne le, tekom študija na 2. stopnji, temveč tudi na 1. stopnji, vse stvari vzeti resno. To pomeni, da stvari ne opravljaš sproti le zato, da so narejene, temveč zato, da se iz njih tudi nekaj naučiš.

  3. Kakšne kompetence ste pridobili med študijem družboslovne informatike?

    Od pridobljenih kompetenc bi še posebej izpostavil kritično razmišljanje; torej, kako nasloviti problem ter se z njim soočiti. Spoznal sem oblikovanje, izdelavo, evalvacijo, merjenje kakovosti anketnih vprašalnikov ter vizualizacijo anketnih podatkov. Naučil sem se uporabe programov SPSS in R, poznavanja informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter izdelave osnovnih spletnih strani. Če povzamem, pridobil sem precej uporabno kombinacijo metodoloških, tehničnih, analitičnih in statističnih znanj.

  4. Ali te kompetence vplivajo tudi na vaše trenutno delo raziskovalca na CDI?

    Osvojene kompetence mi pri mojem raziskovalnem delu definitivno pripomorejo. Na CDI se namreč veliko ukvarjam z oblikovanjem, izdelavo, evalvacijo in merjenjem anketnih vprašalnikov, pri katerih je potrebno kritično razmišljanje. Od osvojenih znanj si pomagam s statistiko (npr. preverjanje vplivov), poznavanjem družbe in informacijsko-komunikacijskih tehnologij.

  5. Kako je delati kot raziskovalec znotraj vašega bivšega študijskega okolja, z vašimi bivšimi profesorji?

    Delati kot raziskovalec znotraj mojega bivšega študijskega okolja je zelo lepo. Med seboj smo asistenti in profesorji zelo povezani, obstaja obojestransko spoštovanje, razumevanje ter pripravljenost pomagati drug drugemu. Podobno vzdušje med profesorji in študenti, le na bolj strokovni ravni, je bilo občutiti že v času študija družboslovne informatike na 1. in 2. stopnji.

    Me pa pri mojem trenutnem delu raziskovalca močno podpirata matična KDIM in CDI; torej celotno akademsko okolje, v katerem trenutno delujem.

  6. Kot raziskovalec se bolj usmerjate v dve komponenti programa družboslovne informatike – statistiko in programiranje. Katero izmed teh dveh področij vas je tekom študija bolj pritegnilo?

    Kot sem že omenil, me je tekom študija definitivno bolj zanimala statistika. Kljub zanimanju za programiranje ter obiskovanju predmeta Osnove programiranja, ki ga ponuja študij družboslovne informatike, sem se zaljubil v statistiko. Bi pa v smeri predmetov, ki poučujejo programiranje in statistiko pohvalil nov študijski program družboslovne informatike s katerim smo pričeli v tekočem študijskem letu 2018/2019 (več v odgovoru na vprašanje 9).

  7. Vam je študij družboslovne informatike dal dovolj znanja za vaše trenutno delo kot raziskovalec ali ste morali v to vložiti tudi nekaj lastnega interesa v okviru ob-študijskih dejavnosti (npr. spletni tečaji programiranja in statistike)?

    Študij me je vsekakor naučil in mi dal kritičnega razmišljanja – kako nasloviti problem ter se z njim soočiti. To pomeni, da znam »vrteti« podatke in jih obenem tudi razumeti (npr. razumevanje interakcije med informacijsko-komunikacijskimi tehnologijami in sodobno družbo). Zaradi načina dela (ne le zaradi interesa) sem pridobil ogromno znanja statistike in metodologije.

    V okviru pridobivanja znanja programiranja pa sem moral v delo vložiti veliko lastnega truda. Ob študiju sem sam veliko programiral, znanje pa pridobival na spletni strani Stack Overflow in se učil iz spletnih tutorialov (npr. Udemy). Znanje pa sem pridobival tudi preko delovnih izkušenj (opisane v naslednjem vprašanju).

  8. S predhodnim odgovorom ste že začeli odgovarjati na naslednje vprašanje. Tekom študija družboslovne informatike ste pridobili prve delovne izkušnje. Kakšne?

    Res je. Večinoma sem si izbiral tehnična dela, ki so vključevala metodologijo, statistiko ali programiranje, statičnih del (npr. v trgovini, v proizvodnji) sem se izogibal. Želel sem si pridobiti izkušnje s področja mojega študija, zlasti v metodološki smeri. V podjetju Valicon sem izdeloval (programiral) anketne vprašalnike, delal metodološke in statistične analize (s programi Excel, SPSS in R). Izkušnje sem pridobival tudi s sodelovanjem s podjetjem VenetiCOM.d.d. (portal Ona-on.com), kjer sem se ukvarjal s statistična analizo zbranih anketnih podatkov (opisna statistika, parametrični testi) in izdelavo metodoloških poročil. Poleg tega sem pod mentorstvom prof. dr. Vasje Vehovarja v okviru predmeta Praksa sodeloval pri prenovi spletne strani FDVinfo.net. 

  9. Po uspešno opravljenem podiplomskem študiju družboslovne informatike in v kratkem, doktorskem študiju družboslovne statistike, zakaj bi program priporočil dijakom oz. bodočim študentom?
    Če se navežem na eno izmed predhodnih vprašanj, bi še posebej pohvalil prenovljen študij družboslovne informatike, ki se je začel izvajati v študijskem letu 2018/2019. Prenovljen program se po uspešno opravljenem prvem letniku deli na dve smeri: Uporabna družboslovna informatika ter Digitalne tehnologije in družba. S tem se mi zdi, da nudi dijakom oz. bodočim študentom, ki jih to področje zanima, širši nabor privlačnih in obenem koristnih vsebin. Zakaj? Če si tehnično usmerjen/-a in te zanimata programiranje in statistika, je tukaj smer Uporabna družboslovna informatika, ki ponuja kar nekaj tehničnih predmetov, pri katerih se študenti spoznajo z različnimi programskimi jeziki (npr. R, Python), naučijo se izdelave in oblikovanja spletnih strani ter spoznajo osnove podatkovne analitike. Manj naravoslovno in tehnično navdahnjeni študenti, ki se dolgoročno bolj vidijo v družboslovju, pa imajo na voljo smer Digitalne tehnologije in družba, kjer se naučijo razumevanja interakcije med informacijsko komunikacijsko tehnologijo (IKT) in družbo, spoznajo osnove spletnega marketinga in digitalnih kultur.

    Skupen nabor kompetenc in znanja je širok. Med drugim, je poudarek prenovljenega študijskega programa na praktičnih primerih. Kot asistent opažam, da so študentje zadovoljni s prenovljenim programom, predvsem zaradi povečanega števila ur praktičnega dela. Z vidika zaposlitve je po tako izobraženem kadru s strani podjetij veliko povpraševanje, saj imajo študentje po končanem študiju razvite informatične, metodološke, analitske ter poslovne kompetence za učinkovito delovanje na področjih, kjer se prepletajo družboslovje, poslovanje in IKT.

Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 13. maj 2019 | v kategoriji: Zaposlitev