Špela Perner je magistrica družboslovne informatike trenutno zaposlena v podjetju, ki se ukvarja z oblikovanjem in razvojem aplikacij. Meni, da je tekom študija pridobila nepogrešljive veščine za njen službeni vsakdan. Analitične veščine, sposobnost organizacije in vodenja vsakodnevnih obveznosti na način projektnega dela, zmožnost dela v okolju, ki se nenehno spreminja pa so kompetence, zaradi katerih njeno delo poteka lažje in manj stresno. Poudarja pomembnost širine znanj, ki jih pridobilo magistrski študenti družboslovne informatike.
Zakaj menite, da je nadaljevanje študija ravno na magistrskem programu Družboslovne informatike koristno? (Lahko tudi razmišljate v širšem okvirju nadaljevanje študija nasploh in povežete s programom DI; Kakšna vrata vam je odprl študij na 2. stopnji?)
V obdobju ki ga zaznamuje digitalizacija si je skorajda nemogoče zamisliti svet brez znanj, s katerimi te opremi študij DI. Upam si trditi, da ne glede na področje, na katerega posameznika zanese karierna pot, lahko uporabi znanja pridobljena med študijem DI v različne koristne namene. Študij DI je v mojem primeru družboslovnemu predznanju dodal novo dimenzijo dojemanja družbenih pojavov in dinamik. Poleg vsebin, s katerimi sem že bila seznanjena, kot so osnove delovanja IT sistemov, statistika in podobno, je razkril nova področja na katerih se dogajajo neenakosti, in okoliščine trenutnih trendov, ki smo jih do nedavno dojemali na tradicionalni način, kot družbe, ki se sicer spreminjajo, a so še vedno vezane predvsem na geografski prostor, kar pa drži vedno manj. 
Kakšne kompetence ste pridobili med študijem družboslovne informatike na 2. stopnji (magisteriju)?
V splošnem so predmeti zajemali zelo zanimiva področja. Ukvarjali smo se s spoznavanjem informacijskih družb na sploh, preučevanjem problematik, ki jih trenutni trendi v smeri digitalizacije prinašajo za določene družbene podskupine in podobno.
Študij DI na drugi stopnji mi je omogočil pridobitev kompetenc iz različnih področij in ravno ta širina področja je velika prednost za mlade na začetku karierne poti, je pa na neki točki odvisno od posameznika, v katero smer in katere kompetence želi prednostno razvijati naprej. Sama sem poleg poznavanja informacijskih družb in sistemov nadaljevala predvsem v smeri razvoja analitičnih in upravljalskih veščin, saj mi koristijo pri mojem delu, kot tudi splošnem razumevanju sveta in delovanju v vsakdanjem življenju. Naučili smo se raziskovanja s pomočjo informacijsko-komunikacijskih tehnologij, kako pridobiti, zbrati, analizirati in interpretirati pridobljene podatke, ter jih razumeti v kontekstu trenutnih družbenih pojavov. Veliko pozornosti je bilo namenjene tudi predmetom vezanih na vodenje projektov s čimer smo poleg upravljalskih kompetenc okrepili tudi lastno iznajdljivost.
Kaj vam je bilo najbolj všeč tekom študija?
Profesorji so spodbujali debato in prikaz teorij na realnih primerih ter bili vedno odprti za posvet. Snov je bila zanimiva, naloge pa zastavljene na način, da so spodbudile sodelovanje s sošolci, veliko je bilo skupinskega dela in debat, zato imam na študij res lepe spomine. Kot veliko prednost te smeri vidim predvsem širino, na katero je zastavljena.
Kako vam znanje, ki ste ga pridobili na študiju Družboslovne informatike, pomaga na vašem delovnem mestu?
Trenutno sem zaposlena v podjetju, ki se ukvarja z oblikovanjem razvojem aplikacij in vsakršno tehnično predznanje v takih primerih olajša začetek samostojnega dela. Analitične veščine, sposobnost organizacije in vodenja vsakodnevnih obveznosti na način projektnega dela, zmožnost dela v okolju, ki se nenehno spreminja pa so skorajda že nepogrešljive veščine, zaradi katerih delo poteka lažje in manj stresno.
Kakšno vlogo menite, da bo imela Družboslovna informatika v digitalni družbi prihodnosti?
Na področju informacijskih tehnologij se srečujejo strokovnjaki iz zelo različnih področij; gre za stičišča kjer vedno pogosteje sodelujejo tako tisti z družboslovnim kot naravoslovnim ozadjem in prednost diplomantov in magistrantov programa kot je Družboslovna informatika je, da razumemo ta presečišča in pomen vseh vpletenih, hkrati pa znamo opaziti območja, ki jim je tekom tehnološkega razvoja potrebno nameniti več pozornosti (tveganja povezana z uporabo IKT, neenakosti ki nastajajo kot posledica razvoja in podobno). Predvsem zato menim, da bo pomen smeri kot je DI v prihodnosti zelo velik.
Če bi se ponovno odločali o vpisu na 2. stopnjo (magisterij), ali bi se ponovno odločili za študij DI in zakaj?
Odločitev bi zagotovo ponovila, zelo verjetno pa bi že na dodiplomski stopnji vpisala več izbirnih predmetov iz področja DI.
Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 27. april 2022 | v kategoriji: Obvestilo, Zaposlitev