Intervju: Nina Kolovič


Nina_slikaNina Kolovič je zagotovo ena tistih študentov, ki znajo tekom študija poiskati prav vse relevantne priložnosti in jih tudi izkoristiti - od networkinga in obštudijskih dejavnosti, do razširjanja obzorij na lastno pest in študijskih izmenjav v tujini. V intervjuju nam je razkrila svoje mnoge pustolovščine iz študentskih let, najljubše predmete in kup nasvetov za nove nadobudne študente, ki šele začenjajo stopati na svojo karierno pot.

Na katerih področjih ste trenutno najbolj aktivni?

Nedavno sem zaključila magistrski študij Informacijskih sistemov na Univerzi v Lundu na Švedskem. Trenutno pa se v polnem delovnem obsegu posvečam svoji prvi redni zaposlitvi pri farmacevtskem podjetju Sensilab d.o.o., kjer kot specialistka za Google oglase skrbim za iskanje najboljših možnosti oglaševanja.

Svojo diplomsko delo ste napisali na temo remarketinga in odločitvene poti uporabnika. Nam lahko na kratko opišete, za kaj gre in kaj je bila glavna ugotovitev vaše dela?

Na kratko: v diplomskem delu pokrijem dve različni teoriji nakupnega odločanja porabnikov – hierarhične modele sosledja komunikacijskih učinkov (angl. Hierarchy of Effects model) preko odločitvene poti porabnika (angl. Customer Decision Journey). Nato pa preverim učinkovitost teorij na spletu z uporabo remarketinga glede na vrsto obiskovalcev izbrane spletne trgovine. Predvsem zanimive so ugotovitve po posamičnih modelih sosledja / odločitvenih poteh ter prilagajanje spletnega oglaševanja le-tem.

Diplomsko delo je bilo zastavljeno precej ambiciozno (zahvala gre doc. dr. Andražu Petrovčiču in doc. dr. Urški Tuškej Lovšin), zato je tudi zelo obsežno, z veliko ugotovitvami, ki jih je lažje in zanimivejše brati kot strnjevati. Vse vabim k branju: Uspešnost remarketinga v spletnem oglaševanju in odločitvena pot porabnika: empirična primerjava konverzij glede na tip prometa in vrsto obiskovalcev na spletnem mestu.

S kakšnimi pričakovanju ste se vpisali na študij Družboslovna informatika?

Na študijski program Družboslovne informatike sem se vpisala povsem brez pričakovanj. Verjetno zato, ker sem iskala drugačen program, ki na prvo besedo ni bil splošno znan in so se zaradi tega dijaki nanj redkeje vpisovali. Od nekdaj me je namreč zanimalo neznano in želja po odkrivanju le-tega.

Iskreno lahko povem, da me je ob začetku študija pozitivno presenetila programska interdisciplinarnost tehnično-družboslovnih ved; to je kombinacija, ki mi je bila kot družboslovki iz naravoslovno usmerjene gimnazije pisana na kožo.

Vas je digitalni marketing zanimal že od začetka ali ste se zanj začeli zanimati med študijem Družboslovne informatike?

Ker ob vpisu nisem imela nobenih pričakovanj, sem tudi svoji nadaljnji karieri puščala odprta vrata. V prvem letniku programa mi je bilo (»na grobo«) predstavljeno, da bom lahko kariero gradila na področjih statistike, informatike ali metodologije. To mi je ustrezalo in sem se v naslednjih letnikih kot ambiciozna študentka začela udeleževati vseh zaposlitvenih dogodkov in okroglih miz, ki bi mi potencialno lahko prinesle kontakte bodočih delodajalcev. Mojo zagnanost so opazili tudi profesorji na fakulteti, ki so mi sprva ponudili študentsko delo, nato pa še opravljanje praktičnega dela na Katedri za družboslovno informatiko in metodologijo. Šele z opravljanjem dela sem se resneje začela zanimati za digitalni marketing, saj so naloge obsegale tudi delo s Facebook in Google oglasi, Google Analitiko in optimiziranjem spletne strani katedre (angl. SEO). Pot zanimanja pa je kmalu prerasla v hobi, pri katerem sem se v popoldanskem in prostem času samoiniciativno udeleževala predavanj, ogledovala YouTube posnetke in listala med akademskimi članki na temo digitalnega marketinga.

Poleg dela in samoiniciativnega učenja mi je pri spoznavanju digitalnega marketinga pomagala tudi odprtost programa Družboslovne informatike, ki je, predvsem v tretjem in četrtem (sedaj, na novih programih verjetno v drugem in tretjem) letniku ponujal veliko svobode pri izbiri izbirnih vsebin oziroma predmetov, ki smo jih študentje lahko izbirali z drugih programov fakultete in celo univerze. Jaz sem to možnost izkoristila za poslušanje predmetov s programa Tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi in tako kombinirala digitalno (Družboslovna informatika) z marketingom (Tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi).

Znanja katerih predmetov vam pri sedanjem delu najbolj koristijo?

Prvi predmet, ki ga želim izpostaviti, saj je verjetno najbolj zaslužen za mojo izbiro in pot kariere, je predmet Praksa. Praksa ti namreč ponudi stik s prihodnjimi delodajalci, vrstami dela, načini dela, predvsem pa ti da delovno etiko.

Opazila pa sem tudi pomembnost analitičnih predmetov. Pri nas so bili to v večini praktični predmeti, pri katerih smo obravnavali večje količine podatkov, katerih smiselna interpretacija nas je naučila analitičnega razmišljanja. Tu bi izpostavila predmete Statistika, Statistika v podatkovni analitiki, Multivariatna analiza in Analiza nominalnih spremenljivk. Izstopal pa je tudi en teoretično usmerjeni predmet – Internet v vsakdanjem življenju. Ta je bil koristen tudi z vidika učenja tujega jezika, saj je bil predavan v angleščini, in pa količine gostujočih predavanj iz tujine, ki so študentom ponudila drugačen kulturni pogled (vsi predmeti na 1. stopnji).

Kakšni so vaši spomini na študentska leta na FDV? Se spomnite kakšne posebej priljubljene obštudijske dejavnosti, dogodka, projekta, anekdote?

Zagotovo lahko rečem, da so bila moja študentska leta najboljša leta. Dopoldanska predavanja predmetov, ki smo si jih v večini izbrali sami. Kampus na katerem smo imeli na kratki razdalji dosegljive vse nujno potrebne infrastrukture – fotokopirnica, restavracija, trgovina, računalniška soba, knjižnica, študentski dom, telovadnica itd. Možnosti včlanitve v različne delavnice, študentske klube / organizacije in prostovoljna dela.

Jaz sem vse zgoraj omenjeno zajemala s polno žlico. Pomagala sem kot študentka tutorka, sodelovala kot študentka svetnica in študentska predstavnica na katedri. Včlanjena sem bila v študentsko organizacijo Fakultete za družbene vede. Bila sem del organizacijske ekipe za sejem izobraževanja in poklicev Informativa, Informativnih dni in dogodka Zaposlitveni most. To so bile izjemno priljubljene in hkrati zelo pomembne obštudijske dejavnosti, ki so znatno doprinesle mojemu življenjepisu. Resda sem za te obštudijske dejavnosti namenjala veliko prostega časa, a sem na ta način spoznala tudi veliko isto mislečih vrstnikov (in potencialnih delodajalcev), s katerimi sem preživela veliko lepih skupnih trenutkov.

Bili ste del ene izmed zadnjih generacij predhodnega programa Družboslovne informatike. Če bi se danes vpisovali na prenovljen program Družboslovne informatike z dvema študijskima smerema, katero smer bi izbrali? Smer Digitalne tehnologije in družba ali smer Uporabna družboslovna informatika?

Zaradi mojega družboslovnega izhodišča in védenja o poti moje kariere sem za odgovor nekoliko pristranska. Bi pa med smerema najverjetneje izbrala smer Digitalne tehnologije in družba (DTID). Kljub temu, so na smeri Uporabna družboslovna informatika (UDI) predmeti, ki bi jih izbrala kot izbirne. Predvsem uporabno in zanimivo se mi slišijo predmeti Spletna analitika (DTID), Informacijski sistemi in komunikacije (UDI) ter Osnove podatkovnega rudarjenja (UDI).

V tretjem in četrtem letniku ste bili na študijski izmenjavi na Norveškem. Kakšne so vaše izkušnje z mednarodno mobilnostjo študentov (s kakšnim namenom ste se odločili za izmenjavo, kakšni so bili vaši vtisi iz tujine)?

Fakulteta za družbene vede ponuja enega največjih »bazenov« za izbiro mednarodnih (Erasmus+ ali bilateralnih) izmenjav v Sloveniji. To me je dodatno spodbudilo pri ideji, da razširim svoje znanje, pridobim druge kulturne poglede na znanja, spoznam tuje izobraževalne sisteme in seveda da postanem samostojnejša posameznica.

Primarni razlog za izbiro Norveške za destinacijo moje izmenjave je ta, da od tam izvira veda družboslovna informatika, in hkrati to, da je Norveška ena izmed vodilnih držav na področju tehnološkega (digitalnega) napredka. Svojo vlogo pri izbiri pa je seveda odigrala tudi prepoznavnost univerze (Univerza v Bergnu), njen predmetnik in razpoložljivost bivanja.

Izmenjave sem se udeležila dvakrat po šest mesecev. Moj razlog za drugo ponovitev izmenjave je bil v predmetniku, ki je ponujal preostanek predmetov, ki sem jih še želela poslušati. Skozi celoten študij sem se namreč osredotočala na to, da sem izbirala in aktivno poslušala predmete, katerih znanja bi mi pripomogla pri moji prihodnji karieri. Norveška je bila v tistem trenutku »boljša« izbira zame, saj me je hkrati močno spodbujala pri aktivnem sodelovanju in namenjala več obštudijskega časa za reševanje študijske problematike.

Izven akademskih in znotraj družbenih okvirjev pa je Norveška država aktivnih ljudi. To dejstvo je tako nalezljivo, da tudi priseljenci veliko prostega časa preživimo zunaj, v naravi. To je tudi prostor, kjer se Norvežani otresejo stereotipne zaprtosti in pozabijo na meje osebnega prostora ter kjer lahko z njimi stkeš dolgoletna prijateljstva.

Kaj bi svetovali trenutnim študentom Družboslovne informatike? S čim lahko še dodatno obogatijo svojo študentsko izkušnjo in pridobijo tiste kompetence, ki jim bodo pri zaposlitvi ali nadaljnjem študiju najbolj koristile?

Vse bolj ugotavljam, da lahko v zelo kratkem času dosežeš veliko. Zato bi vsem dijakom, bodočim študentom in trenutnim študentom svetovala, naj izkoristijo naslednja tri leta programa, naj ne obupajo, naj se potrudijo in dajo programu ter sebi priložnost, da se izkažejo.

Hkrati spodbujam študente, da izkušnjo programa izboljšajo z aktivno udeležbo predavanj in obštudijskih dejavnosti. Ne morem dovolj dobro izraziti pomembnosti le-tega za razvoj kariere. Naj aktivno sprašujejo, odgovarjajo, prosijo in izkoristijo ponujeno pomoč ter nabirajo nove kontakte, tako akademske kot družbene.

Vsem študentom svetujem tudi, da poleg spletne strani fakultete spremljajo tudi spletno stran Kariernih centrov in platformo LinkedIn. Na obeh bodo namreč našli obilo brezplačnih učnih vsebin, možnosti financiranja študija (v tujini) ter nasvetov o študiju (v tujini) in iskanju službe / prakse (v tujini).

Srečno!


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 26. marec 2021 | v kategoriji: Obvestilo, Zaposlitev