Intervju: Natalija Rebrica

Natalija Rebrica je magistrica tržnega komuniciranja in odnosov z javnostmi ter doktorska študentka družboslovne informatike, trenutno zaposlena kot mlada raziskovalka na Centru za družboslovno informatiko. Njena primarna obveznost je raziskovanje, družboslovno informatiko pa vidi kot ključno pri zagotavljanju večje digitalne pismenosti in digitalne vključenosti ljudi, ki do sedaj niso imeli veliko izkušenj z različnimi tehnološkimi rešitvami. 

Ste ena izmed študentov in študentk, ki na doktorski program Družboslovna informatika pridejo iz drugih študijskih smeri. Kaj ste študirali na prvi in drugi stopnji, in kako vas je pot zanesla v družboslovno-informatične vode?

Diplomo in magisterij sem pridobila na programu Tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi. Med študijem sem si izbrala tudi en izbirni predmet iz smeri Družboslovna informatika, in sicer Analiza socialnih omrežij. Pri predmetu mi je bilo najbolj všeč to, da smo spoznali dejansko analizo podatkov specifičnega omrežja ljudi, kar me je navdušilo za nadaljnjo razmišljanje o možnostih, ki ga imajo nove tehnologije ne le na posameznika, ampak na omrežje ljudi, družbo kot celoto. Začela sem razmišljati o povezavah med ljudmi, ki jih brez tehnologij ne bi bilo, o informacijah in znanju, ki ga brez tehnologij ne bi mogli prenesti na druge v tako velikem obsegu in tako kratkem času.

Kako ste znanja iz predhodnih področij študija razširili ali nadgradili z družboslovno-informatičnimi vsebinami?

Predvsem sem svoje marketinško znanje dopolnila s pridobljenim znanjem o tehnologijah v družbi in kako zelo pomembno te tehnologije vplivajo na uporabnikovo vedenje.

Kakšne kompetence pa ste na novo pridobili med študijem družboslovne informatike na 3. stopnji?

Na to vprašanje vam bom z veseljem odgovorila še enkrat po končanem doktoratu, saj je proces pisanja doktorata res kot pravijo proces nadgrajevanja in vmes tudi vrnitev skoraj na začetek. Zaenkrat bi rekla, da sem zaradi doktorskega študija na splošno pridobila večjo samozavedanje lastnih sposobnosti, saj ko ti ne gre oz. se ti kje zatakne, ne smeš biti sam sebi največji sovražnik in podvomiti vase, ampak prijatelj in zaupati v proces. To ne pomeni, da veš vse, ampak da veš tudi pristopiti do drugih ljudi in jih vprašati za nasvet, pomoč ter prav tako nuditi pomoč drugim, ko se obrnejo k tebi po nasvet/znanje. Navsezadnje smo ljudje socialna bitja in se dopolnjujemo. Iz vidika specifičnih kompetenc, vezanih prav na smer družboslovne informatike pa bi rekla, da sem nadgradila svoje znanje uporabe metodoloških orodij in analitičnega pristopa k raziskovanju.

Kakšne so po vašem mnenju prednosti in/ali slabosti takšne multidisciplinarne študijske poti? Bi jo priporočali tudi ostalim?

Vsekakor priporočam to pot vsem, ki se ne želijo zadovoljiti z znanjem le enega področja. Se mi zdi, da je tudi na trgu dela čedalje večja tendenca k interdisciplinarnosti znanj. Sama imam kar precej interdisciplinarno temo, saj se prepletata družboslovna informatika ter marketing, kolikor se pa mi kaže (kot sem rekla, proces pisanja je res zanimiv in vedno odkriješ kaj novega), bo morda zajet tudi dokaj psihološki vidik razumevanja porabnikov storitev. Če citiram slogan Fakultete za družbene vede: »Svet ni črno-bel« in če želiš vsaj približno razumeti neke pojave, jih moraš pogledati iz različnih zornih kotov. Kar se kaže kot prednost, pa je po eni strani lahko tudi slabost same izvedbe, saj vseh področij res ne moreš pokriti, čeprav se v grobem seznaniš z njimi pri obveznih predmetih. Zato je toliko bolj pomembno, da si ustvariš jasen cilj svojega doktorskega dela in se usmeriš v tiste tematike, ki te zanimajo in jih »obdelaš v nulo«.

Kaj vidite kot največjo prednost doktorskega študija Družboslovna informatika?

Doktorski študij nasploh se mi zdi, da ti ponudi možnost, da se izpopolniš na izbranem področju in ob koncu šolanja si lahko ti tisti, ki pomaga drugim osvetljevati neke vidike in se soočati z izzivi, ki so povezani s področjem tvoje teme. Doktorski študij je sicer velik preskok iz 1. in 2. stopnje, ko si bil navajen nekih dnevnih urnikov in tedenskih obveznosti, ki so ti jih določili drugi, sedaj pa si v veliki meri lahko sam razporejaš čas. Za nekoga, ki dela doktorat ob redni zaposlitvi se to sliši zelo priročno, a moraš res imeti svoj fokus in časovnico, ki ji slediš, saj ti bodo drugače 4 leta minila prehitro.

Povejte nam kaj o svojem doktorskem delu: katero temo ste izbrali, zakaj vas je pritegnila, kaj zanimivega ste odkrili med raziskovanjem?

Ker imam predhodne izkušnje iz poslovnega okolja sem tam zaznala manko vključevanja in razumevanja starejših kot pomembne ciljne skupine, ki jo veliko podjetij razume enoznačno, čeprav v resni niso. Ob vzponu novih tehnologij se starejši različno odzivajo na prisvojitev tovrstnih tehnologij. Najbolj zanimivo med mojim raziskovanjem se mi zdi ravno to, da čeprav specifično pametne tehnologije za samostojno življenje doma že obstajajo (lahko rečemo, da že kar nekaj let), se raziskovalci in tudi podjetja, ki te storitve ponujajo, niso še dotaknili vprašanja, kaj vpliva na zavedanje o teh tehnologijah, čeprav je mnogo raziskav pokazalo, da je zavedanje izjemno nizko. V svojem doktorskem delu se zato ukvarjam z identifikacijo dejavnikov, ki vplivajo na zavedanje o pametnih tehnologijah za samostojno življenje doma med posamezniki v starajoči se družbi

Kako vam znanje, ki ste ga pridobili na študiju Družboslovne informatike, pomaga na vašem delovnem mestu?

Trenutno sem še doktorska študentka in sem zaposlena kot mlada raziskovalka na Centru za družboslovno informatiko, kjer je primarna delovna obveznost raziskovanje. Vsekakor sem do sedaj na študiju že poglobila svoje metodološko in družboslovno-informatično znanje, ki mi zelo koristi pri mojem raziskovalnem delu.

Kakšno vlogo menite, da bo imela Družboslovna informatika v družbi v prihodnosti?

Družba postaja čedalje bolj digitalizirana, enormen pospešek je dodala tudi epidemija COVID-19 (delo od doma, šolanje na daljavo, zdravstvena obravnava na daljavo itn.). Družboslovna informatika bo po mojem mnenju imela ključno vlogo pri zagotavljanju čim večje digitalne pismenosti in digitalne vključenosti. Bo povezovalni most med tehničnim »ozadjem« in ljudmi, ki do sedaj niso imeli veliko izkušenj z različnimi tehnološkimi rešitvami.

Če bi se ponovno odločali o vpisu na 3. stopnjo, ali bi se ponovno odločili za Družboslovno informatiko? Zakaj da ali ne?

Da, ampak bi si pred tem (na 1. in 2. stopnji) izbrala še več izbirnih predmetov iz programa Družboslovne informatike.