Intervju: Miha Gornik


MihaGornikMiha Gornik je magister družboslovne informatike, zaposlen v Petrol, d.d. - največji slovenski družbi po ustvarjenih prihodkih. Opravlja delo poslovnega analitika, praktično gledano se v največji meri ukvarja s poročanjem in analizo podatkov. Zadolžen je za nemoteno delovanje in razvoj poročilnega sistema, kar pomeni, da na dnevni ravni sodeluje s strokovnjaki iz različnih oddelkov. Za uspešno opravljanje svojega dela potrebuje dobro poznavanje njihovega podatkovnega skladišča na eni strani ter potreb in želja uporabnikov na drugi strani. 


Kako vam znanje, ki ste ga pridobili na študiju Družboslovne informatike, pomaga na vašem delovnem mestu?

Študij družboslovne informatike mi na dnevni ravni pomaga pri marsikaterem koraku delovnega procesa. Faze delovnega procesa se v grobem skladajo z mojo študijsko potjo na FDV. To bi lahko opisal na način: od splošnega h konkretnemu, oz. od teorije do prakse. Na prvih sestankih z uporabniki najprej postavimo jasne definicije in pravila za analizo nekega vsebinskega področja. Tu mi pomagajo predvsem mehkejše veščine, ki sem jih pridobil v prvih letnikih študija. Delovni proces se nadaljuje z realizacijo želja uporabnikov. Tu gre predvsem za tehnično in vsebinsko analizo podatkov v podatkovnem skladišču. V tej fazi pa mi najbolj pomaga znanje, ki sem ga pridobil pri predmetih, ki so pokrivali področja podatkovnih baz, programiranja in statistike. 

Kakšne kompetence ste pridobili med študijem družboslovne informatike na 2. stopnji ?

Kompetence, ki sem jih pridobil tekom magisterija, v mojem primeru delujejo predvsem kot nadgradnja veščin pridobljenih na prvi stopnji študija. Že na prvi stopnji študija smo imeli deloma proste roke za oblikovanje našega kariernega profila z izbiro ducata izbirnih predmetov. Ta težnja pa se je še na drugi stopnji študija okrepila in nadgradila s številnimi raziskovalnimi nalogami in projekti, ki delujejo kot dobra popotnica za tranzicijo v korporativno okolje.

Gremo nazaj v preteklost: katera je tista stvar iz časov študija, ki se vam je najbolj vtisnila v spomin?

Če bi moral na tem mestu izpostaviti eno stvar, bi bila to povezanost z ostalimi študenti. Že v nižjih letnikih smo uspeli oblikovati skupino radovednih študentov, ki si je medsebojno pomagala, spodbujala ter se osebnostno in karierno razvijala. Znanje, ki smo ga pridobili tekom učnega procesa, smo v prostem času le še poglabljali. Tu so neformalna druženja izven fakultete odigrala enako veliko vlogo kot formalna druženja v sklopu fakultete. Odraz teh druženj pa so prijateljstva, ki jih gojimo še danes.  

Zakaj menite, da je nadaljevanje študija ravno na magistrskem programu Družboslovne informatike koristno?

Odgovor bom komentiral predvsem iz lastnega stališča, ko sem študij družboslovne informatike po končani prvi stopnji nadaljeval na drugi stopnji. Druga stopnja mi predstavlja predvsem tranzicijo iz akademskega, bolj teoretičnega okolja, v korporativno, bolj praktično okolje. Že število izbirnih predmetov je jasna iztočnica, da so študentu dane proste roke pri naboru znanja, ki ga želi pridobiti. V mojem primeru sem želel poglobiti predvsem znanje iz statistike, ki je po mojem mnenju eno izmed ključnih področij, kidr ga bo moral posedovati zaposleni na področju analitike v prihodnosti. 

Kakšno vlogo menite, da bo imela družboslovna informatika v družbi v prihodnosti?

Vloga družboslovne informatike v prihodnosti je deloma odvisna od razumevanja pojma, kaj družboslovna informatika predstavlja. Glede na interdisciplinarno naravo družboslovne informatike bom komentiral predvsem lastno interpretacijo družboslovne informatike, ki jo razumem kot podatkovno znanost s poudarkom na kritičnem vrednotenju vsebine. Podatkov in z njimi povezane vsebine je v današnjem času preveč.

Podjetja se utapljajo v nepregledni količini predvsem pa vsebini podatkov, zato se vse prepogosto ozirajo za buzzwordi, za katere menijo, da bodo rešili vse njihove težave. Dejstvo pa je, da v največji meri ne potrebujejo umetne inteligence, da jim reši težavo. Potrebujejo jasno zastavljena vprašanja, na katera želijo, da jim podatki ponudijo odgovor; in to jim lahko ponudi profil družboslovnega informatika.

Kaj vidite kot največjo prednost novega dvoletnega magistrskega programa Družboslovna informatika?

Največjo prednost programa vidim v izoblikovanju dveh modulov. Na ta način je študentom olajšan vstop na področje, saj že dobijo oris vsebinskega področja, ki ga bo modul pokrival. Moja interpretacija družboslovne informatike se bolj prekriva z modulom podatkovna analitika. Tudi delo, ki ga opravljam, se v veliki meri prekriva s predmeti, ki jih imajo študenti tega modula možnost poslušati. Obenem pa bi izpostavil še najbolj pomemben predmet - praktično izobraževanje. Menim, da je priložnost, ki jo študent pridobi z neposrednim vpogledom v delovne procese korporativnega okolja, enostavno neprecenljiva.

Če bi se ponovno odločali o vpisu na 2. stopnjo sedaj po nekaj letih izkušenj, ali bi se ponovno odločili za Družboslovno informatiko, in zakaj?

Če bi imel še enkrat priložnost vpisati se na drugo stopnjo, bi odločitev zagotovo ponovil. Poglobljeno znanje statistike in praktične izkušnje, ki sem jih v tej fazi študijskega procesa pridobil, so bile nepogrešljive pri oblikovanju nadaljnje karierne poti.


Več o magistrskem programu Družboslovna informatika lahko preberete tukaj


Več o karierah družboslovnih informatikov lahko preberete tukaj


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 03. marec 2021 | v kategoriji: Obvestilo, Zaposlitev