Intervju: Leon Škrilec


Leon_SkrilecNaš tokratni sogovorec je bil Leon Škrilec, samostojni spletni razvijalec in nedavni diplomant programa Družboslovna informatika. Spomladi je njegova simulacija širjenja Covid-19 završala po spletu in pritegnila nemalo medijske pozornosti. V pogovoru z nami je poleg ozadja tega projekta razkril tudi svoje načrte za prihodnost, obudil spomine na najljubše študijske predmete in trenutnim študentom Družboslovne informatike podal še nekaj koristnih nasvetov za poslovno in osebno rast.

Kaj vas v zadnjem času še posebej navdihuje?

Zdi se mi, da je v času epidemije koronavirusa in samoizolacije težje najti posebej navdihujoče aktivnosti, sem pa spomladansko samoizolacijo izkoristil za izdelavo nekaj družbeno odgovornih spletnih projektov in za zaključek študija ter pisanje diplome. Srečo imam, da lahko svoje delo nemoteno opravljam kljub ukrepom, ki jih je sprejela država za zamejitev širjenja virusa. Navdihuje me predvsem nadgrajevanje svojega znanja pri razvoju spletnih produktov, prebiranje dobrih knjig s področja kognitivne znanosti, psihologije in podjetništva, razne športne aktivnosti in meditacija.

Smo se pa z dvema prijateljema že v času prvega vala epidemije odločili, da naredimo novo spletno aplikacijo za iskanje idej za izlet po Sloveniji z imenom »Kam za vikend«, zato trenutno večino časa posvetim razvoju tega produkta, ki ga nameravamo lansirati v prvem četrtletju 2021. Tu me navdihuje predvsem to, da imam možnost vplivati na celoten potek razvoja produkta – poleg tehničnega dela tudi na oglaševanje, poslovni razvoj, trženje, načrtovanje uporabniške izkušnje in oblikovanje. Upam, da nam bo aplikacijo uspelo pretvoriti tudi v dobičkonosen posel.

Letos je veliko ljudi zasledilo vašo simulacijo širjenja Covid-19. Kako ste prišli do te ideje, kako je potekala realizacija?

Res je, simulacija je dvignila kar veliko prahu, saj si jo je v enem mesecu ogledalo več kot 100.000 Slovencev. Za to so zaslužni tudi slovenski mediji, ki so novico o simulaciji objavili na svojih portalih. Do ideje sem prišel po prebiranju članka na spletni strani ameriškega časnika Washington Post, kjer so objavili podobno simulacijo v angleškem jeziku. Na socialnih omrežjih sem takrat med Slovenci opažal veliko neodobravanja vladnih ukrepov, ki so bili sprejeti za zagotavljanje medosebne razdalje med državljani. Predvideval sem, da neodobravanje izhaja iz nerazumevanja učinkovitosti teh ukrepov. Zato sem sprejel odločitev, da Slovence s simulacijo osvestim o tem, kako pomembna in učinkovita je medosebna razdalja pri omejevanju širjenja nevarnih virusov.

Realizacija mi je vzela nekaj dni, kasneje pa sem implementiral še določene optimizacije za prikazovanje na mobilnih telefonih. Simulacijo sem izdelal s spletnim programskim jezikom JavaScript in s pomočjo ogrodja React. Največ preglavic mi je povzročalo vektorsko preračunavanje smeri odboja posameznih enot v simulaciji, saj sem moral dodobra obnoviti znanje linearne algebre.

Na vašem LinkedIn profilu smo zasledili, da vas zanima spletno programiranje oziroma znanja računalniškega programiranja. V zvezi s tem nas zanima, s kakšnim namenom ste se odločili za študij, ki zajema tudi družboslovne vidike IKT? Ste morda tekom študija vzljubili spletno programiranje, ali vas je to zanimalo že prej?

Računalništvo me je zanimalo od nekdaj. Odraščal sem v majhni vasi Gozd Martuljek, kjer sem bil eden izmed prvih otrok, ki so imeli dostop do širokopasovnega interneta. Spomnim se, da smo se s prijatelji zbirali v moji sobi in odkrivali obširnost spleta ter igrali prve računalniške igre. Mogoče je bila moja usoda zapisana že takrat, sem se pa s spletnim programiranjem začel resneje ukvarjati v srednji šoli, kjer sem prijateljem izdeloval preproste spletne strani, kasneje pa smo s sošolci ustanovili tudi start-up podjetje, ki se je ukvarjalo z izdelavo profesionalnih spletnih strani. 
Študij sem želel nadeljevati bodisi na Fakulteti za računalništvo in informatiko bodisi na Fakulteti za družbene vede. Za slednjo sem se odločil iz dveh razlogov. Prvi je ta, da se mi je študij družboslovne informatike zdel lažji in sem tako predvideval, da bom zanj porabil manj časa in tako imel možnost ob študiju tudi delati v start-up podjetju. Drugi razlog pa je, da se mi je zdelo, da večino tehničnega znanja, ki ga bom v svoji karieri potreboval za programiranje, lahko najdem na spletu, medtem ko družboslovnega znanja na spletu ni na pretek oziroma je to znanje težje dostopno.

Bi lahko izpostavili kak predmet, ki vam je na programu Družboslovna informatika dal največ znanja, odprl največ novih obzorij?

Najbolj so me navdušili statistični predmeti – Statistika, Statistika z računalniško analizo podatkov, Analiza nominalnih spremenljivk – ki so me naučili, kako z analizo podatkov pridemo do zaključkov, ki jih lahko matematično dokažemo. Zanimivi so mi bili načini dokazovanja korelacij med spremenljivkami, preverjanje domnev in različne statistične porazdelitve. Če lahko izpostavim še en predmet, je to predmet Operacijske raziskave, ki me je navdušil predvsem zaradi pragmatičnosti metod, ki jih poučuje.

Kaj pa na splošno, kateri vidiki družboslovne informatike vam najbolj pomagajo pri vašem delu?

Za izdelavo uspešnega spletnega produkta so potrebna tako naravoslovna kot družboslovna znanja. Družboslovna znanja koristijo predvsem pri načrtovanju produkta, kjer je potrebno po navadi narediti kakšno kvantitativno raziskavo in opraviti nekaj uporabniških intervjujev. Tukaj je znanje zbiranja, urejanja in analize podatkov še kako dobrodošlo. Pred kratkim sem pripravil anketo, s katero sem želel preveriti, ali med Slovenci obstaja želja po novem spletnem produktu, ki ga razvijamo. Tu mi je prav prišlo znanje o pripravi anketnih vprašalnikov in znanje o analizi zbranih podatkov. 

Družboslovno znanje pa je zelo uporabno tudi pri testiranju učinkovitosti spletnih produktov, saj lahko na podlagi zbranih podatkov o številu klikov, obiskov, ogledov strani in drugih pomembnih metrik sprejmemo odločitve, ki naš produkt še izboljšajo. Temu v stroki pravijo podatkovno vodeno oblikovanje (angl. data driven design).

Kako to, da ste se odločili za poslovno pot samostojnega razvijalca?

Za pot samostojnega razvijalca sem se odločil v začetku leta 2020, po tem ko sem štiri leta delal kot vodja razvoja na Agenciji 101. Za samostojno pot sem se odločil, ker je moja osebnostna rast prerasla poslovno in mi delo v agenciji ni predstavljalo več posebnih izzivov. Delo je postalo monotono in rutinsko, samostojna pot pa je ponujala mnogo neznank in vznemirljivih priložnosti. Zavedal sem se, da imam potrebne mehke veščine za samostojno pot – poslovna komunikacija, organiziranost, samo-motivacija – nisem pa točno vedel, če bom sploh dovolj zaslužil za pokritje mesečnih stroškov. 
Odločitev je bila vse prej kot lahka, vendar je nikakor ne obžalujem, saj sem na samostojni poti spoznal veliko novih ljudi, s katerimi smo izdelali številne zanimive spletne projekte, pod katere se lahko s ponosom podpišem.

Nam lahko zaupate še kakšne so vaše vizije, načrti za prihodnost? Katera znanja še želite poglobiti, kakšnih projektov se najbolj veselite, v katero smer nameravate usmerjati svojo kariero?

Imam kar nekaj načrtov za prihodnost, katerih pa se ne oklepam preveč, saj se zavedam, da jih lahko situacije, na katere nimam vpliva, hitro spremenijo. Tak primer je letošnja situacija širjenja koronavirusa. Ne glede na to pa si želim v naslednjem letu ustanoviti novo podjetje, ki bo odgovorno za poslovanje že omenjenega projekta Kam za vikend, kasneje pa bo podpiralo tudi razvoj drugih spletnih projektov. Idej imam veliko, potrebno jih je le še preveriti in realizirati.

Dokler ne uspem vzpostaviti podjetja, ki bo zagotavljalo nek stabilen mesečni dohodek, bom še gradil na svoji prepoznavnosti kot samostojni spletni razvijalec. Svoje storitve želim razširiti v tujino, predvsem v Nemčijo in Švico, saj so tam programerske urne postavke nekoliko višje. V ta namen moram v kratkem postaviti tudi svojo spletno stran – saj veste, kovačeva kobila je vedno bosa J . Stran nameravam lansirati še pred koncem tega leta, na njej pa bom redno objavljal tudi krajše zapise s področja spletnega razvoja, s katerimi želim pomagati drugim v tej stroki.

V življenju se želim čim več naučiti in preizkusiti v različnih vlogah. Mojo radovednost in željo po globokem razumevanju sveta je sprožila knjiga The Big Picture avtorja Seana Carrolla, ki jo zelo priporočam. Z branjem knjige sem spoznal, koliko stvari še ne vem in koliko se jih lahko še naučim. Zato si želim pridobiti še magistrsko stopnjo izobrazbe. Smer študija še izbiram, bo pa sigurno povezan z mojimi osebnimi in poslovnimi interesi.

Svojo kariero želim usmerjati tako, da bo izkoriščala čim več mojih potencialov in mi pomagala pri osebnostni rasti. Zavedam se, da imam veliko veščin, ki s samim spletnim programiranjem niso izkoriščene, zato bom svojo karierno pot peljal bodisi v poslovno smer bodisi v smer vodenja razvoja spletnih produktov. 

Bi študentom Družboslovne informatike za konec lahko dali kakšen nasvet o tem, kako znanje s študija še dodatno nadgraditi? (npr. knjige, spletni tečaji, in podobno)

Znanje družboslovne informatike je vsekakor uporabno na številnih IKT področjih, ga je pa potrebno za učinkovito uporabo v poslovnem svetu nadgraditi in specializirati. Specializacija je stvar posameznika, njegovih vrlin in motivacij. Moja specializacija je spletno programiranje, ki sem se ga v celoti naučil sam, brez formalne izobrazbe. Konkretno lahko predlagam tečaje na spletni strani Udemy, brezplačno knjigo dostopno tudi preko spleta Eloquentjavascript in pa dobri stari iskalnik Google, ki najde rešitev na (skoraj) vsak programerski problem. Najhitreje pa se naučiš tako, da si neko stvar zamisliš in jo poizkusiš narediti. Na začetku je veliko napak in negotovosti, kasneje pa je tega vedno manj.

Študentom Družboslovne informatike predlagam, naj čimprej izberejo svoje področje za katerega se bodo specializirali in začnejo zbirati znanje in informacije o tem področju. Srečo imamo, da živimo v dobi obilja informacij, vendar pa to obilje le redki izkoristijo.




Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 12. december 2020 | v kategoriji: Zaposlitev