Intervju: ​Jošt Bartol


JostBartolJošt Bartol je magister družboslovne informatike in doktorski študent statistike, trenutno zaposlen kot mladi raziskovalec na Fakulteti za družbene vede. Njegove delovne naloge zajemajo predvsem analizo in interpretacijo podatkov. Ker je rezultate vsekakor potrebno osmisliti tudi s kakšno dobro teorijo, mu veliko branja ob delu ne uide.


Kako vam znanje, ki ste ga pridobili na študiju Družboslovne informatike, pomaga na vašem delovnem mestu?

Dalo mi je neko širino pri razmišljanju o odnosu med družbo in tehnologijo. Pogosto se mi zdi, da je pogled lahko hitro zelo enostranski. Velik vpliv se namreč pripisuje tehnologiji, kot da je tehnologija sama gonilo sprememb v družbi. A to je le deloma res. Tehnologija res ponudi nove možnosti, a vprašanje je, kako ljudje nove tehnologije sprejmejo, kako jih razumejo in kako jih v končni fazi uporabljajo. Družba je zelo kompleksen sistem in različne kulture imajo edinstvena pravila in vrednote. Študij družboslovne informatike mi je pomagal razumeti, da bodo ljudje tehnologijo razumeli na podlagi obstoječih družbenih pravil in ne bodo gledali na »objektivne« možnosti, ki jih določena tehnologija ponuja.

Kakšne kompetence ste pridobili med študijem družboslovne informatike na 2. stopnji?

Med študijem sem pridobil kar precej novih znanj. Kot sem že omenil, sem razvil določeno sposobnost mišljenja o tehnologijah, predvsem informacijskih tehnologijah (računalniki, internet ipd.), s stališča družbe. Torej kakšen je pomen družbenih vrednot in kulture. Ob tem pa sem pridobil sem pridobil tudi znanje o družboslovni metodologiji, projektnemu vodenju, analizi in obdelavi podatkov, imeli smo tudi nekaj predavanj o učinkoviti vizualizaciji informacij. Mislim, da me je program kar dobro opremil z znanjem, kako misliti informacijsko družbo, hkrati pa mi dal tudi potrebno znanje za njeno raziskovanje.

Katera je tista ena stvar iz časov študija, ki se vam je najbolj vtisnila v spomin?

Spomnim se na dve stvari. Eno je predmet, kjer smo delali v programskem jeziku R. To je bilo res težko, na začetku tudi izvor precejšnjih frustracij, ampak na koncu sem bil pa zelo vesel, ko sem videl, koliko znanja sem pridobil. To mi je odprlo tudi številne možnosti, saj mi je dalo dobro podlago za nadaljnje učenje dela v tem programskem jeziku. Druga stvar, ki sem si jo zelo zapomnil, pa je testiranje aplikacij. Pri enem predmetu smo morali namreč uporabljati in nato glede na neke kriterije oceniti aplikacijo za pametne telefone. Pred tem na tak način raziskovanja sploh nisem pomislil. Sama izkušnja je bila zelo zanimiva in pozitivna.

Zakaj menite, da je nadaljevanje študija ravno na magistrskem programu Družboslovne informatike koristno?

Kot dodiplomski študent sem študiral Trženje in odnose z javnostmi. Samo oblikovanje komunikacijskih kampanji me nekoliko ni toliko zanimalo, me je pa zanimalo raziskovanje trga in družbe. Ker je družboslovna informatika usmerjena tako v družboslovno raziskovanje kot v informacijsko družbo, se mi je to zdela dobra priložnost, da svoje obstoječe znanje nadgradim v smer, ki mi bo omogočala razumeti in raziskovati današnjo družbo, ki je (sploh v času COVID krize) zelo prežeta z informacijsko-komunikacijskimi tehnologijami.

Kakšno vlogo menite, da bo imela Družboslovna informatika v družbi v prihodnosti?

Mislim, da zelo pomembno. Saj vidimo, kaj se dogaja danes – veliko stvari se je preselilo na splet. Od dela, izobraževanja, do druženja itn. Raziskovanje družbe prek internetnih tehnologij pa tudi razumevanje »internetne družbe« je bilo že do sedaj pomembno, v prihodnosti bo pa še toliko bolj. Me pa res zanima, kako se bodo stvari razvijale. Mislim, ko bo internet postal tako vsakdanja in v družbo ukoreninjena stvar, kot je recimo danes televizija, ali bo sploh še potreba po družboslovni informatiki? Morda se bo pa integrirala v druge vede in bo tak način razmišljanja samoumeven.

Kaj vidite kot največjo prednost novega dvoletnega magistrskega programa Družboslovna informatika?

Prav gotovo je velika prednost to, da program sedaj traja dve leti. Na enoletnem programu, ki sem ga sam obiskoval, sem imel občutek, da smo pokrili veliko manj vsebin, kot bi si jih želel. To seveda ni krivda predmetov – te so bili precej intenzivni in obširni – ampak predvsem tega, da smo imeli praktično le en semester in pet predmetov (drugi semester je bil namenjen pisanju magistrske naloge). Vidim tudi, da se v nove programe uvaja praksa. To se mi zdi zelo koristno, saj lahko študenti ne le preizkusijo znanja v praksi, ampak pridobijo tudi nova poznanstva in razširijo svoja obzorja. To pa vsekakor pripomore pri vstopu na trg dela.

Če bi se ponovno odločali o vpisu na 2. stopnjo sedaj po nekaj letih izkušenj, ali bi se ponovno odločili za Družboslovno informatiko, in zakaj?

Nedvomno. Meni je ta študij dal ravno tisto znanje, ki sem ga iskal – družboslovni pogled in metodološke kompetence.


Več o magistrskem programu Družboslovna informatika lahko preberete tukaj


Več o karierah družboslovnih informatikov lahko preberete tukaj


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 09. marec 2021 | v kategoriji: Obvestilo, Zaposlitev