Intervju: Jožko Križan


JozkoKrizanDružboslovna informatika je izjemno pestra in široka veda; podobno smo tudi družboslovni informatiki znani kot zelo raznovrstni in fleksibilni posamezniki, ki se pogosto znajdemo tudi tam, kjer bi nas najmanj pričakovali. Vse to še posebej drži za našega današnjega sogovorca, Jožka Križana, ki je študij na programu Družboslovna informatika zaključil leta 2001. Od takrat je ustvaril zelo razgibano kariero v pravem pomenu besede: od vodje marketinga pa do direktorja Smučarske zveze Slovenije, nominiran pa je bil tudi za marketinškega direktorja leta. V intervjuju nam je zaupal, kako se njegovi poslovni interesi, strast do športa in družboslovna informatika prepletajo v njegovem vsakodnevnem življenju.

Da ne začnemo kar takoj s študijem in službo, nas najprej zanima s čim se zadnje čase ukvarjate v prostem času?

Čim več časa se trudim preživeti z družino – z ženo in otrokoma. Ta čas je najbolj dragocen. Sicer pa v prostem času igram košarko, tečem, igram tarok, občasno golf in zelo uživam v dobri hrani.  

Po končanem študiju Družboslovne informatike ste pri kar nekaj različnih podjetjih delali kot vodja marketinga. Vas je to področje zanimalo že pred vpisom ali pa ste zanimanje zanj pridobili šele tekom študija?

Marketing in šport sta moja strast na nek način že od malih nog. Spremljata me skozi različna obdobja mojega življenja. Da mi je marketing blizu, je bilo jasno že v mali šoli, ko je sestra naredila »koncert« na klavirju v dnevni sobi, jaz pa sem naredil plakat in pobiral vstopnino 😊. Ko sem leta 2000 delal kot informator v Slovenski hiši na Olimpijskih igrah v Sydneyju, sem se odločil, da želim biti direktor marketinga na Olimpijskem komiteju Slovenije in s tem vstopiti v svet športnega marketinga. Devet let kasneje sem to tudi postal. V zadnjem obdobju pa sem zapisan marketingu na področju smučarskih športov, ki so kot šport moja največja strast.

Kaj imata skupnega družboslovna informatika in marketing? Ali v svojem vsakdanjem delavniku srečujete kakšne elemente tega, s čemer ste se ukvarjali med študijem?

Interdisciplinarnost družboslovne informatike in znanja, ki sem ga pridobil med študijem, mi pri mojem delu daje trdno bazo znanja in predvsem širino pogleda pri projektih, s katerimi se ukvarjam. Predvsem metodološki in analitični pogled pri zastavljanju marketinških projektov sta tista, ki sem ju pridobil med študijem družboslovne informatike. Tu bi še posebej izpostavil predmet Metodologija komunikoloških raziskav (prof.dr. Slavko Splichal in prof.dr. Anuška Ferligoj), ki je bil fantastičen. Kdor je želel, je od tega predmeta odnesel bogato popotnico za svojo kariero in življenje. Zagotovo je od mene največ zahteval, me zato tudi najbolj pritegnil in mi tudi največ dal.

Poleg marketinga pa v vašem življenjepisu najdemo tudi delovno mesto, ki ga na prvi pogled ne bi pripisali družboslovnemu informatiku. Kako to, da ste bili nekaj časa direktor Smučarske zveze Slovenije? Kakšne izzive, spremembe in novosti je ta pozicija predstavljala za družboslovnega informatika?

Izkušnja direktorja SZS je bila za mene neprecenljiva s poslovnega in osebnostnega vidika. Operativno voditi najuspešnejšo športno organizacijo v Sloveniji je predvsem velika odgovornost. Do te vloge sem prišel, ker sem resnično verjel, da lahko takrat precej razrahljano SZS obrnem v pozitivno smer. S pomočjo ekipe smo to tudi naredili, športniki pa so to nadgradili z eno najuspešnejših sezon s Petrom Prevcem na čelu. Velik izziv pa je za mene v tej vlogi predstavljalo predvsem usklajevanje poslovnega družinskega življenja. Kot družboslovni informatik lahko še enkrat izpostavim pomen interdisciplinarnosti tega študija, ki mi je tudi tukaj zelo koristila. Tako lahko kot zanimivost povem, da smo bili ena redkih športnih organizacij, ki smo uporabljali tržne raziskave in to zelo uspešno.

Trenutno pa ste zaposleni v lastnem podjetju. S čim se ukvarjate? 

Fokusiran sem na športni marketing. Predvsem za smučarske športe. Če sem konkreten, gre največ mojega časa za marketing alpske smučarske reprezentance, tekme svetovnega pokala v Planici in nordijsko svetovno prvenstvo, ki bo v Planici leta 2023. Ob tem sem pod okriljem Mednarodne smučarske zveze (FIS) še član marketinške razvojne skupine in marketinški koordinator združenja alpskih držav pod okriljem FIS. Aktivna vloga v mednarodnem okolju je zame izrednega pomena, ker širi obzorja, prinaša nova znanja in dragocene kontakte.

Kako se delo v lastnem podjetju razlikuje od dela v večji organizaciji, tudi če gre za vodstven položaj?

Ko sem se odločil za samostojno pot, je bilo zame zelo pomembno to, da bom lahko fokusiran na vsebine oz. delo, ki ga najraje in najbolj s srcem opravljam. Samo tak pristop k delu daje vrhunske rezultate in zadovoljstvo hkrati. Prednost tega, da sem podjetnik, je tudi ta, da si lahko vzamem čas za razvoj novih marketinških konceptov in modelov. Takšno ustvarjanje me najbolj veseli, izpopolnjuje in praviloma daje najboljše rezultate.

V času, odkar ste diplomirali na programu Družboslovna informatika, je program doživel kar obsežno prenovo. Po tej prenovi je program razdeljen v dve smeri: Digitalne tehnologije in družba ter Uporabna družboslovna informatika. Če bi se danes vpisovali, za katero smer bi se odločili in zakaj?

Uporabna družboslovna informatika bi mi bila bližje. Čeprav večkrat rečem, da bi z veseljem izbral še enkrat isto smer študija, kot sem jo takrat v devetdesetih letih. Uporabnost znanj, ki jih diplomanti nesemo s seboj iz fakultet v poslovna okolja je zelo pomembna. Za Družboslovno informatiko lahko rečem, da mi je dala ogromno uporabnih znanj za posel, pa tudi ogromno naukov za življenje.

Vaše pestre delovne izkušnje bi za konec želeli izkoristiti še za kakšen nasvet trenutnim študentom in bodočim diplomantom Družboslovne informatike. Kaj je tisto najpomembnejše, česar se niste naučili tekom študija temveč šele kasneje na svoji karierni poti? Če bi danes spet bili študent, kakšen nasvet bi si najbolj želeli slišati?

Zelo pomembno je, da kaj kmalu posameznik ugotovi, kaj želi in kaj ga veseli. Potem lahko hitro začrta svojo pot. Na tej poti pa je ključna osredotočenost na pridobivanje znanja in širjenje obzorij. To je največ, kar lahko odnesejo od študija in seveda – naj bodo ob študiju tudi veseli in se zabavajo.



Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 08. november 2020 | v kategoriji: Obvestilo, Zaposlitev