Intervju: Eva Gaberšek


Eva Gaberšek, ena izmed študentk zadnjih generacij predhodnega programa Družboslovna informatika, trenutno študira na magistrskem programu Uporabna statistika. V intervjuju smo se pogovarjali o njenih spominih dodiplomskega študija in o tem, kam jo je pot ponesla po diplomi. 

eva_gabersek

Na katerih področjih ste trenutno najbolj aktivni?

Trenutno se v največji meri posvečam magistrskemu študiju Uporabne statistike, ki je časovno dokaj zahteven, poleg tega pa si, kot že skozi celotno študijsko pot, dneve krajšam z raznimi službenimi obveznostmi.

S kakšnimi pričakovanju ste se vpisali na program Družboslovna informatika?

Po končani maturi na gimnaziji Bežigrad in Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, sem bila dokaj neodločena glede nadaljevanja izobraževanja, saj me je od nekdaj zanimalo več različnih področij in nisem vedela, v katero od njih bi se usmerila. Za Fakulteto za družbene vede sem se odločila zaradi veselja in zanimanja do družboslovja, pri izbiri programa pa sem ostala neodločena. Za Družboslovno informatiko sem se nato odločila po gostujočem predavanju prof. Gregorja Petriča, ki je program predstavil na naši gimnaziji. Za program DI sem takrat tudi prvič slišala, zato sem bila dokaj brez pričakovanj, zdelo pa se mi je, da mi bo ta študij, poleg splošnejših družboslovnih znanj, dal še nekaj bolj uporabnih in praktičnih veščin. Po končani dodiplomski stopnji študija družboslovne informatike lahko povem, da sem od študija dobila prav to.

Svojo diplomsko delo ste napisali na temo prepoznavnosti blagovnih znamk. Kakšna je po vašem mnenju vloga družboslovne informatike pri trženju in razumevanju odločitev potrošnikov?

Tako nekako. V diplomskem delu sem se ukvarjala s prepoznavnostjo kolektivnih znakov, to so razne oznake, medalje, nagrade in ocene, s katerimi smo potrošniki dandanes soočeni pri izbiri in nakupu skoraj vsakega izdelka ali produkta. Zanimalo me je, kako dobro potrošniki poznajo vse te oznake, ali jim zaupajo in če te oznake vplivajo na njihov nakup. Pod mentorstvom doc. dr. Andraža Petrovčiča sta bila priprava in pisanje diplomskega dela zelo zanimiv in prijeten proces, pri čemer velja poudariti, da program Družboslovne informatike vsakega študenta tekom študija zelo dobro pripravi na pisanje takšnih in drugačnih seminarskih in raziskovalnih nalog (kljub temu, da na prenovljenih programih na 1. stopnji ni več diplomskega dela).

Družboslovna informatika lahko torej z vsem kar zajema (od zasnove raziskave in anketne metodologije, do analize rezultatov in nato smiselne interpretacije), ponudi odgovor na marsikatero vprašanje o razumevanju družbe in družbenih skupin, med katere spadajo tudi potrošniki. Z združevanjem tako praktičnih znanj o obdelavi podatkov in statistiki, kot tudi temeljnih konceptov sociologije, ekonomije in antropologije, predstavlja družboslovna informatika neko zlato sredino, ki je, po mojem mnenju, dobrodošla na vseh raziskovalnih področjih.

Kakšni so vaši spomini na dodiplomski študij? Se spomnite kakšne posebej priljubljene obštudijske dejavnosti, dogodka, projekta, anekdote?

Moji spomini na dodiplomski študij so v zelo veliki meri prijetni in sproščeni, kljub temu, da sem si študijsko življenje oblikovala dokaj delovno in zaposleno. Spomini na FDV vključujejo predvsem ostale študente, ne samo sošolcev iz mojega letnika, temveč tudi starejše in mlajše študente družboslovne informatike. Z nekaj kolegi smo v okviru Društva DID organizirali veliko druženj, ekskurzijo in vsakoletne piknike, ki so predstavljali priložnost za spoznavanje in tkanje prijateljstev z ostalimi študenti. Poleg socialnih dogodkov pa sem se tekom študija zaposlila z ogromno obštudijskimi dejavnostmi na Katedri za družboslovno informatiko, na Centru za družboslovno informatiko in z ostalimi projekti, ki so se izvajali na fakulteti. Če se ne motim, sem imela čisto vsa štiri leta študija na Fakulteto naročeno napotnico za študentsko delo in sem tako sodelovala in delala z večino svojih profesorjev in dobila vpogled v to, kaj vse je potrebno pri izvedbi vsake raziskave, projekta, dogodka. 

Rada bi poudarila, da motivacija in veselje do nabiranja izkušenj s strani profesorjev Družboslovne informatike ne ostaneta neopažena.  Priložnosti za delo in učenje novih spretnosti je obilo, vse kar je potrebno je pripravljenost študenta.

Kateri so bili vaši najljubši predmeti? Od katerih predmetov ste odnesli največ novega znanja, na katerem gradite še naprej?

Kot sem že omenila, sem na Fakulteto za družbene vede prišla precej brez pričakovanj. Spomnim se prvega semestra na faksu in predmeta Statistika I, ki sta ga izvrstno izvajala izr. prof. dr. Katja Lozar Manfreda in asist. dr. Emil Polajnar. To je bil predmet, ki ga je takrat opravljal vsak študent Fakultete za družbene vede, predavanja so tako potekala v največji predavalnici na fakulteti, ki je bila polna študentov. To je bila velika sprememba iz domačih učilnic gimnazije s 30-imi sošolci in se mi je zato ta predmet močno vtisnil v spomin. Poleg tega pa sem se takrat prvič spoznala s statistiko (no, če ne upoštevamo tistega enega poglavja v gimnazijskem učbeniku za matematiko), ki me je popolnoma navdušila in sem tako dokaj hitro po začetku študija ugotovila, da imam veliko veselja do podatkov, njihove analize in predstavitve. 

Moji najljubši predmeti so zato predvsem tisti, kjer sem spoznavala nove tehnike in analize, predmeti, ki so nekoliko bolj statistično obarvani; Statistika II, Multivariatna analiza, Analiza nominalnih spremenljivk. Izpostavila bi tudi predmeta Anketna metodologija in Raziskovanje interneta v družbi, ki sta sicer bolj teoretično obarvana, a sta vsebinsko zelo dobro zasnovana in uporabna. Priznam, da literaturo in gradivo za omenjena predmeta, še danes kdaj pa kdaj odprem, ko rabim nekoliko osvežiti spomin. Seveda pa ne gre izpustiti predmeta Prakse, ki študentom ponuja zelo dober vpogled v delovanje podjetji in raznolikost ponudbe bodočih delodajalcev.

Trenutno študirate na magistrskem programu Uporabna statistika. Kaj vas je pritegnilo k temu študiju, in katere družboslovno-informatične kompetence vam pri tem najbolj koristijo?

K študiju Uporabne statistike sta me pritegnila veselje do statistike in želja po nekoliko podrobnejšem teoretičnem znanju. Vse kar sem osvojila in se naučila na dodiplomskem študiju lahko tako nadgrajujem in izpopolnjujem. Koristijo mi predvsem praktične izkušnje, ki sem jih pridobila v okviru študija Družboslovne informatike in študentskega dela.

Kako bi izgledala vaša sanjska zaposlitev po zaključku študija?

Po pravici povedano, je to najtežje vprašanje tega intervjuja. Iskreno, ne vem. Nikoli se nisem omejevala s 'sanjsko' službo. Želim si delat s podatki, njihovo analizo in predstavitvijo, hkrati pa si želim, da bi imela moja zaposlitev nekakšen višji cilj in namen, kot samo poigravanje s podatki, namen, na katerega bi bila ponosna.

Bili ste del ene izmed zadnjih generacij predhodnega programa Družboslovna informatika. Če bi se danes vpisovali na prenovljen program z dvema študijskima smerema, katero smer bi izbrali? Smer Digitalne tehnologije in družba ali smer Uporabna družboslovna informatika?

Izbrala bi smer Uporabna družboslovna informatika, ki je, kot vem, nekoliko bolj podatkovno in statistično usmerjena, pri čemer se študent spozna tudi s programiranjem in podatkovnim rudarjenjem. Obe smeri pa ponujata tudi pester nabor izbirnih predmetov, tako da si lahko študent prilagodi predmetnik glede na lastna zanimanja.

Kaj bi svetovali trenutnim študentom Družboslovne informatike? S čim lahko še dodatno obogatijo svojo študentsko izkušnjo in pridobijo tista znanja, ki jim bodo pri zaposlitvi ali nadaljnjem študiju najbolj koristila?

Mislim, da je eno od mojih glavnih spoznanj to, da je študij Družboslovne informatike tako zahteven, kot si ga vsak študent oblikuje. Seveda velja enako tudi za nabor znanj in veščin, ki jih ima vsak študent ob koncu študija, tudi te so v veliki meri odvisne od pripravljenosti in motivacije študenta. Kot sem že omenila, priložnosti za delo in izkušnje je obilo, zato bi vsem študentom (ki si to seveda želijo) svetovala, da pokažejo zanimanje, sodelujejo in si pustijo izstopati, hkrati pa naj uživajo in spoznajo čim več ostalih študentov, se včlanijo v kakšnega od mnogih študentskih društev in udeležijo dogodkov, ki se redno organizirajo.


 

 

 

Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 08. junij 2021 | v kategoriji: Obvestilo, Zaposlitev