Andreja Praček je magistrica družboslovne informatike. Letos je kot prva magistrirala na prenovljenem programu 2. stopnje in uspešno zagovarjala magistrsko nalogo z naslovom Študentske evalvacijske ankete v globalnem kontekstu: Metodološki vidiki izvedbe in interpretacije rezultatov. Zaposlena je kot raziskovalka na Centru za družboslovno informatiko.
Zakaj menite, da je nadaljevanje študija ravno na magistrskem programu Družboslovne informatike koristno? (Lahko tudi razmišljate v širšem okviru nadaljevanja študija nasploh in povežete s programom DI; Kakšna vrata vam je odprl študij na 2. stopnji?)
Koristnost študija je predvsem njegova interdisciplinarnost in sodobnost. Skozi študij lahko študenti pridobimo in poglobimo kompetence na številnih področjih – od upravljanja s podatki in oblikovanja digitalnih storitev do razumevanja družbenih pojavov. Iz tega razloga pa so nam na voljo tudi različna področja zaposlitve – od podatkovne analitike do projektnega vodenja, marketinga, statistike idr. Obenem gre za sodoben študij, ki je usmerjen v aktualne procese in v prihodnost ter je ključen pri razumevanju, analizi in upravljanju naraščajočih količin podatkov, ki nastajajo v vedno bolj digitalizirani družbi. 
Kakšne kompetence ste pridobili med študijem družboslovne informatike na 2. stopnji (magisteriju)?
Študij družboslovne informatike na magistrski stopnji mi je dal številna temeljna znanja in veščine o tem, kako za uporabnika oblikovati ustrezne digitalne rešitve, znanja o razumevanju uporabniške izkušnje, kompetence za vodenje projektov ter kompetence za povezovanje znanj iz različnih področij. Poleg tega sem tekom študija izboljšala sposobnost kritičnega razmišljanja. V splošnem pa bi za študij družboslovne informatike izpostavila, da smo družboslovni informatiki tisti, ki znamo zbrati podatke in iz njih narediti zgodbo.
Kaj vam je bilo najbolj všeč tekom študija? Katera stvar se vam je najbolj vtisnila v spomin?
Tekom študija mi je bilo pri predmetih na magistrski stopnji všeč, da so poleg dobre teoretične osnove zajemali tudi precej raznolikih praktičnih nalog. V splošnem pa se mi je pri študiju na FDV zdel zelo koristen predmet anketna metodologija, kjer so se nam predstavile razne institucije in organizacije, ki se ukvarjajo z družboslovno-informatičnimi področji. Takrat smo imeli tudi odlično priložnost komunicirati z našimi potencialnimi delodajalci. Veliko izkušenj sem pridobila tekom prakse, kjer so bile za nas organizirane tudi razne delavnice. Všeč mi je bilo tudi, da so nam bili profesorji vedno na voljo s praktičnim nasveti, ne le v zvezi s študijem, ampak tudi v zvezi z zaposlitvijo. Tekom študija smo imeli na fakulteti veliko možnosti tudi za razna študentska dela in projekte.
Težko bi izpostavila le eno stvar, ki se mi je najbolj vtisnila v spomin, so bili pa ena od teh zagotovo pikniki društva DID, ki so se jih udeleževali tudi profesorji družboslovne informatike. Tako si se lahko s profesorji podružil tudi v »malo bolj sproščeni atmosferi«.
Zagovarjali ste magistrsko delo z naslovom Študentske evalvacijske ankete v globalnem kontekstu: Metodološki vidiki izvedbe in interpretacije rezultatov. Nam lahko na kratko opišete, za kaj gre in kaj je bila glavna ugotovitev vašega dela?
Primerjala sem sistem študentskih evalvacijskih anket (to so ankete, kjer študenti ocenjujejo profesorje in predmete) med najboljšimi univerzami po svetu. Ugotovila pa sem predvsem dvoje:
Sistem evalvacij si je med univerzami v nekaterih vidikih zelo podoben (ugotovila sem npr. da večina univerz evalvacije izvaja in da so te večinoma obvezne za pedagoge, ni pa sodelovanje obvezno tudi za študente).
So se pa pri izvedbi in interpretaciji pokazale tudi nekatere razlike glede na analizirane dejavnike. Najzanimivejša ugotovitev je bila ta, da je azijski sistem precej strožji od evropskega in ameriškega (azijski študenti morajo povečini obvezno sodelovati, pedagogi pa imajo stroge kriterije za ocene, ki jih morajo doseči na evalvacijah).
Kakšno vlogo menite, da bo imela Družboslovna informatika v digitalni družbi prihodnosti?
Družboslovna informatika bo imela vedno večjo vlogo, saj družba postaja vedno bolj digitalizirana. Vedno večja je potreba po upravljanju, ustvarjanju in organiziranju velikih količin podatkov in po razumevanju novih digitalnih tehnologij. Zato menim, da bo to področje še naprej raslo in se razvijalo, pa tudi zaposljivost družboslovnih informatikov bo vse večja. Priložnost za družboslovno informatiko pa vidim predvsem v povezovanju z drugimi vedami, saj predstavlja nekakšen most med družboslovnimi in tehnološkimi znanostmi, vse pomembnejša pa postaja tudi v poslovnem okolju.
Če bi se ponovno odločali o vpisu na 2. stopnjo (magisterij), ali bi se ponovno odločili za študij DI in zakaj?
Da, zagotovo bi se ponovno odločila za študij na 2. stopnji. Preden sem se vpisala na magistrski študij, sem bila v dvomu, ali naj nadaljujem izobraževanje na drugi stopnji, vendar mi danes ni žal, da sem študij nadaljevala. Študij mi je namreč dal dodatne praktične izkušnje in teoretična znanja ter tudi odprl več možnosti pri iskanju zaposlitve.
Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 13. julij 2022 | v kategoriji: Obvestilo, Zaposlitev