Erasmus praksa v podjetju športnih videoiger – intervju z Matejem Krmeljem

Matej, zakaj na prakso v tujino kot študent na DI programu?

Tekom štirih let študija na programu Družboslovna informatika na FDV se nisem odločil za nobeno študijsko izmenjavo pod okriljem Erasmusa. Po krajšem razmisleku sem spoznal, da je bila to verjetno napaka. Ker sem že bil na začetku četrtega letnika študija, študijska izmenjava ni bila več možna in zato sem se odločil za prakso v tujini, ki jo prav tako omogoča Erasmus progam. Svoje absolventsko leto sem planiral okoli te izmenjave.

Kako si našel priložnost za prakso v španskem podjetju, ki razvija športne video- in mobilne igre?

Za razliko od študijske izmenjave si je v primeru prakse potrebno prakso najti samostojno. Moje iskanje je bilo dokaj dolgo, saj se nisem zadovoljil s prvo priložnostjo, ampak sem potrpežljivo iskal najboljšo možnost. Malce sem že obupaval, ko sem sredi septembra preko podjetja, ki se ukvarja s posredovanjem med ponudniki in iskalci Erasmus pripravništev, odkril zanimivo ponudbo v španskem podjetju From the Bench Games, ki se ukvarja z razvojem športnih videoiger za mobilne naprave in predstavlja enega pomembnejših igralcev v branži. Podjetje je ponujalo pripravništvo za podatkovnega analitika v njihovem oddelku za »Business intelligence«. Po treh krogih razgovorov sem dobil pripravništvo in se čez dva tedna že znašel na letu za Španijo. 

Kako si se znašel v novem okolju, kaj novega si se naučil in kakšna je bila izkušnja s prakso?

Celotna izkušnja je bila izjemno dobra. Naučil sem se ogromno novih stvari. Delal sem v pravem »big data« okolju, kar je zelo zanimiva in uporabna izkušnja. Tekom dela sem v glavnem delal z programskimi orodji in paketi, kot so MySQL, Hadoop – predvsem HiveQL, Python, Tableau, Amazon Web Services in Googlovim paketom za obdelavo razpredelnic in besedil. Na začetku sem predvsem delal na raznih poizvedbah v ogromnih bazah podatkov in nato pomagal pri pisanju poročil. Kasneje sem začel delati še na avtomatskih procesih s pomočjo Pythona, Tableauja, Hadoopa in Amazon Web Services. Delo z »big data« se ne razlikuje veliko od dela z manjšimi podatkovnimi bazami. Razlika je predvsem v tem, da večina procesov traja dlje in da je več dela z optimizacijo samih analitičnih procesov. Neka poizvedba mi je recimo tekla več kot 18 ur v MySQL bazi in se še ni zaključila. Ko pa sem jo optimiziral in pognal v HiveQL, pa je bila končana v nekaj minutah.

Poleg tega so bili vsi v podjetju izjemno prijazni in veliko smo se družili tudi izven podjetja. Takšen kolektiv zagotovo močno izboljša izkušnjo in omogoči tudi lažje vključevanje v družbo in spoznavanje tuje kulture. Stacioniran namreč nisem bil v univerzitetnem mestu, zato bi bila izkušnja izven dela brez dobrih sodelavcev verjetno slabša. Še ena dodatna stvar pa je bila učenje španščine. Tja sem odpotoval brez kakršnekoli znanja, nazaj pa sem se vrnil kot oseba, ki se je zmožna pogovarjati v španščini.

Kaj bi priporočal študentom družboslovne informatike – raje na prakso ali na študijsko izmenjavo v tujino?

Takšno prakso bi zagotovo priporočil vsem študentom. Čeprav nisem bil na študijski izmenjavi v tujini in poznam samo izkušnje drugih študentov, bi rekel, da je to celo boljša izkušnja kot pa samo študiranje v tujini. Samo planiranje pa zahteva malce več premisleka in dela, vendar pa končna pozitivna  izkušnja odtehta vse vložene napore. Ob tem, da se s takšno prakso tudi nekaj zasluži – sicer bolj za žepnino, a nenazadnje, ko si v tujini, vsak evro pride (še kako) prav ;)