Skoči do osrednje vsebine

Doktorske disertacije družboslovnih informatikov


Vabljeni k branju povzetkov doktorskih disertacij dr. Sare Atanasove in Natalije Rebrice. 


Natalija Rebrica je magistrica tržnega komuniciranja in odnosov z javnostmi ter doktorska študentka družboslovne informatike, trenutno zaposlena kot mlada raziskovalka na Centru za družboslovno informatiko.

Povzetek disertacije:

Dejavniki zavedanja o pametnih tehnologijah za samostojno življenje doma med posamezniki v starajoči se družbi

Število starejših na svetovni ravni narašča hitreje kot število ljudi v kateri koli drugi starostni skupini (United Nations, 2020). Zaradi staranja prebivalstva in s tem povezanih izzivov dolgoživosti je pomembno, da se opolnomoči starejše za čim bolj samostojno življenje. Ena izmed potencialnih strategij za izboljšanje življenja starejših so pametne tehnologije za samostojno življenje doma (PTSŽD), eden izmed ključnih dejavnikov pri sprejemanju teh tehnologij pa je zavedanje. V literaturi obstaja velika vrzel glede poznavanja dejavnikov, ki vplivajo na zavedanje o PTSŽD. Čeprav maloštevilne kvalitativne raziskave ponujajo nekaj vpogleda v procese, ki bi jih lahko povezali z dejavniki zavedanja (npr. vir informacij; Woodcock in drugi, 2013), obstaja precejšnje pomanjkanje kvantitativnih raziskav, ki bi nudile celovit konceptualni in empirični pregled razmerja med različnimi dejavniki zavedanja PTSŽD. Splošni cilj disertacije je tako osredotočiti se na razvoj in potrditev integrativnega konceptualnega modela, ki pojasnjuje dejavnike in obseg stopnje zavedanja starejših o PTSŽD.

Teoretični del disertacije bo služil kot podlaga za razvoj konceptualnega modela, v katerega bodo vključeni različni dejavniki zavedanja. Izhajali bomo iz teorije difuzije inovacij (npr. Rogers, 2003), modelov komunikacijskih učinkov (npr. Lavidge in Steiner, 1961) in modelov vedenja potrošnikov (npr. Kotler, 1994), da bi opredelili potencialne dejavnike zavedanja. Vse tri kategorije modelov s svojimi posebnostmi, povezanimi z zavedanjem, je mogoče integrirati na način komunikacijskega procesa v štirih korakih, t. j. s komunikacijskimi modeli (npr. Lasswell, 1971). Na podlagi teorije bomo starejše raziskovali kot heterogeno skupino s posebnimi značilnostmi v smislu vedenja potrošnikov (npr. Moschis, 2012), uporabe tehnologije (npr. Wallace in drugi, 2013) in z vidika življenjskega poteka (npr. Neugarten, 1990). V empiričnem delu bomo predlagani konceptualni model testirali na podatkih, ki bodo zbrani z anketnim vprašalnikom na velikem vzorcu. Pred glavno študijo bo za pripravo anketnih vprašalnikov uporabljena kvalitativna študija, ki ji bo sledila majhna pilotna študija, v kateri se bo potrdila zasnova raziskave. Revidiran vprašalnik bo uporabljen za zbiranje podatkov na reprezentativnem vzorcu posameznikov (50+ let) v Sloveniji. Za preverjanje veljavnosti predlaganega modela se bomo v disertaciji sklicevali na izbrano storitev e-oskrbe, ki je ena redkih PTSŽD, ki je trenutno dostopna kot tržna storitev v Sloveniji.

Preberite tudi intervju z Natalijo Rebrico.


dr. Sara Atanasova je podoktorska raziskovalka Centra za metodologijo in informatiko (FDV). Njena raziskovalna področja obsegajo proučevanje spletnih zdravstvenih skupnosti, teorije opolnomočenja in uporabo kvalitativnih in kvantitativnih metod na področju informacijske družbe. 

Povzetek disertacije:

Družbeno strukturne lastnosti in psihološko opolnomočenje v spletnih zdravstvenih skupnostih

Doktorska disertacija je proučevala vpliv družbeno strukturnih lastnosti spletnih zdravstvenih skupnosti na intrapersonalno in interakcijo dimenzijo psihološkega opolnomočenja uporabnikov teh skupnosti. Raziskava disertacije temelji na razvoju teoretičnega okvira za opredelitev družbeno strukturnih lastnosti s pomočjo integracije Giddensove strukturacijske teorije, Bourdieujeve teorije kapitala, teorije opolnomočenih skupnosti, teorije upravljanja s spletnimi skupnostmi in teorije implicitnih in eksplicitnih norm, ki so bile aplicirane na kontekst spletnih zdravstvenih skupnosti. Z inovativnim teoretičnim okvirom in empirično raziskavo, ki je temeljila na raziskovalnemu načrtu komplementarnih mešanih metod, je doktorska naloga pokazala pomembnost razumevanja vzajemne medsebojne povezanosti spletnih praks uporabnikov spletnih zdravstvenih skupnosti in njihovih specifičnih lastnosti ter kako lahko ti medsebojno povezani procesi predstavljajo priložnosti in tudi omejitve za razvoj psihološkega opolnomočenja uporabnikov spletnih zdravstvenih skupnosti. 


DOKTORSKI ŠTUDIJ DRUŽBOSLOVNE METODOLOGIJE

DOKTORSKI ŠTUDIJ DRUŽBOSLOVNE INFORMATIKE

 

Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 06. julij 2022 | v kategoriji: Obvestilo