Z javno predstavitvijo rezultatov in okroglo mizo z naslovom »Kariera brez letnice: od predsodkov do produktivnosti«, se je 5. junija uspešno zaključil večmesečni študentski projekt Mladizem, starizem in medgeneracijsko povezovanje na poti do dela.
Projektna ekipa je z raziskovalnim delom opozorila na pogosto spregledan pojav mladizma – diskriminacije mladih na podlagi starosti, zlasti v delovnem okolju. Predstavnika ekipe, David Pučko in Iva Špilak, sta v uvodu izpostavila predsodke, s katerimi se mladi srečujejo že ob vstopu na trg dela, kjer jih pogosto označujejo za lene, nekompetentne ali manjvredne.
Ugotovitve iz fokusnih skupin so razkrile tudi strategije soočanja mladih z diskriminacijo, ki segajo od humorja in distanciranja do neposrednega odzivanja in uveljavljanja svojih pravic.
Zaključni del dogodka je predstavljala okrogla miza, ki jo je vodila študentka Staša Kolar. V pogovoru s strokovnjakinjami in strokovnjakom s področij sociologije, prava in mladinskega organiziranja so bile raziskovalne ugotovitve dopolnjene s primeri iz prakse.
Dr. Mirjana Ule je izpostavila, da mladizem kot pojem v slovenskem prostoru sicer ni dobro raziskan, a ima zgodovinske korenine vse od obdobja po drugi svetovni vojni. Posebej pomembno je njeno opozorilo, da se predsodki do mladih pogosto generirajo prav znotraj znanstvene sfere.
Mitja Blažič z Urada Zagovornika načela enakosti je predstavil podatke raziskave iz leta 2020, po katerih je 15 % posameznikov poročalo o diskriminaciji zaradi starosti, in opozoril na pogoste presečne oblike diskriminacije, zlasti med spolom in starostjo.
Mojca Žerak iz Sindikata Mladi plus je opozorila na pogoste kršitve pravic mladih na trgu dela, kot so neplačano uvajanje in neodzivnost delodajalcev na nepravilnosti.
Ana Pleško, direktorica podjetja Simbioza Genesis, je izpostavila pomen medgeneracijskega sodelovanja, ki ga v okviru svojih projektov uspešno razvijajo v vseh starostnih skupinah – od vrtca do starosti 110 let. Ključ za zmanjšanje diskriminacije vidi v informiranju, izobraževanju in povezovanju različnih generacij.
Projekt se je zaključil z mislijo, da je razumevanje starostne diskriminacije in povezovanje generacij ključnega pomena za bolj vključujočo in pravično družbo. Hkrati zapolnjuje pomembno vrzel v akademskem in širšem javnem diskurzu.
V sklopu projekta sta nastali tudi zloženki o mladizmu in starizmu, ki sta na voljo širši javnosti ter zaključno poročilo projekta.
Besedilo pripravila Staša Kolar.
Zakljucno-porocilo_Mladizem-Starizem_2025
Zlozenka_mladizem
Zlozenka_starizem-in-medgeneracijsko-povezovanje