Študentska projekta s področja okolja
V okviru programa Problemsko učenje študentov v delovno okolje (PUŠ v delovno okolje 2024–2027) sta med marcem in julijem 2026 pod pedagoškim mentorstvom dr. Andreja Lukšiča (FDV) potekala dva interdisciplinarna študentska projekta s področja okolja – Biotehnične inovacije ter čiščenje kontaminirane zemljine in Voda v luči politične ekologije. V njiju je sodelovalo 17 študentov šestih članic Univerze v Ljubljani: Fakultete za družbene vede, Biotehniške fakultete, Filozofske fakultete, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, Naravoslovnotehniške fakultete ter Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. V projekta sta bila vključena tudi partnerja iz delovnega okolja, Inštitut za aplikativno mikologijo in biotehnologijo ter Globalno partnerstvo za vode Slovenija.
Prvi projekt je bil vezan na območje Celja, kjer je bilo izhodišče zelo konkretno: s težkimi kovinami onesnažena zemljina in možnosti njene sanacije. Študenti naravoslovnih smeri so preverjali, kakšne možnosti za sanacijo ponujajo različni bioremediacijski pristopi, zlasti uporaba gliv, rastlin in mikroorganizmov. Med drugim so razvili koncept biološko aktivne zaščitne površine za stabilizacijo onesnažene zemljine in pripravili raziskovalno zasnovo za vzpostavitev zbirke avtohtonih rizosfernih mikroorganizmov, prilagojenih lokalnim razmeram. Družboslovni del ekipe je problematiko obravnaval skozi zgodovino industrializacije Celja ter vlogo akterjev, ki danes sodelujejo pri sanaciji in odločanju o prihodnji rabi prostora. Posebno pozornost so namenili položaju prebivalcev pri sooblikovanju ukrepov, pri čemer se je izkazalo, da je njihov vpliv za zdaj večinoma omejen na posvetovanje. Poleg tega se je raziskava dotaknila tudi manj vidnih posledic dolgotrajne kontaminacije, predvsem tega, kako zavedanje o onesnaženju vpliva na občutek varnosti in doživljanje življenjskega okolja prebivalcev Celja. Ugotovitve projektnega dela so študenti skupaj z mentorji dr. Andrejem Lukšičem, Janezom Gorenškom in dr. Davorjem Kržišnikom predstavili širši javnosti na dveh dogodkih. Najprej na Info točki Misija 100 v Ljubljani, nato še v Osrednji knjižnici Celje, kjer so o rezultatih razpravljali tudi s predstavnico Mestne občine Celje in drugimi akterji. V končnem poročilu so oblikovali tudi strokovna izhodišča za poslovni načrt podjetja, ki bi se dolgoročno ukvarjalo z dekontaminacijo zemljine v Celju.
V drugem projektu je bila skupna tema voda. Na območju Viča in Trnovega so študenti pod mentorstvom dr. Nataše Atanasove razvijali prostorski model za prepoznavanje območij, primernih za umeščanje modro-zelene infrastrukture. Pod mentorstvom dr. Andreja Lukšiča so študenti družboslovnih smeri proučevali, kako so se raba in pomen vode spreminjali skupaj z gospodarskim in družbenim razvojem ter kako različne ureditve upravljanja vode vplivajo na odnos do nje. Študenta AGRFT, ki ju je mentorirala dr. Polona Petek, sta se posvetila različnim načinom upodabljanja vode v filmu in raziskovala, kakšno vlogo lahko igra pri oblikovanju prostora, dogajanja in sporočilnosti znotraj filmske pripovedi. Ob projekciji filma Ujeta voda na AGRFT se je razmislek iz predavalnic preselil med širšo javnost, dogodek pa je zaokrožil pogovor z režiserko filma Anjo Medved in direktorico GWP Slovenija dr. Barbaro Čenčur Curk. V nadaljevanju se je delo posameznih disciplin povezalo ob konkretnem primeru Kostanjevice na Krki in tamkajšnjih vprašanjih poplavne varnosti. V ta namen je bila v Kostanjevici organizirana okrogla miza, na kateri so študenti in mentorji skupaj z lokalnimi prebivalci, predstavniki občine ter strokovnjaki razpravljali o predlaganih ukrepih ter njihovem vplivu na življenje in podobo mesta. Okrogla miza je pokazala, da se pogledi na prihodnjo ureditev obrežja precej razlikujejo, predvsem pa je razkrila nezadovoljstvo prebivalcev z omejenimi možnostmi sodelovanja pri odločanju.
Pri obeh vsebinskih sklopih se je izkazalo, da aktualnih okoljskih problemov ni mogoče zadovoljivo razumeti z vidika ene same discipline. Študenti so morali zato svoje strokovno znanje povezovati z ugotovitvami z drugih področij, na javnih dogodkih pa tudi s pogledi prebivalcev, lokalnih institucij in drugih akterjev, ki se s temi izzivi srečujejo v praksi. Takšen način dela je zahteval, da svoja spoznanja utemeljijo tudi onkraj lastnega disciplinarnega področja ter jih soočijo z drugačnimi strokovnimi in družbenimi perspektivami.
Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 14. september 2026 | v kategoriji: Obvestilo, Aktualno