Skoči do osrednje vsebine

Nagrada Slovenske znanstvene fundacije Prometej znanosti 2022


V torek, 30. 5. 2023, je v Prešernovi dvorani na ZRC SAZU Slovenska znanstvena fundacija podeljevala nagrade Prometej znanosti za odličnost v komuniciranje za leto 2022. Ekipa, ki je pripravila in izvedla mednarodni projekt Agon(ija) epidemije, je prišla v finalni izbor, kar pomeni, da je dobila najvišje priznanje za komuniciranje znanosti. V ekipi sta bila tudi dva pedagoga s Fakultete za družbene vede, in sicer izr. prof. dr. Bojana Lobe in izr. prof. dr. Andrej Lukšič.

Predstavitev projekta

Interdisciplinarna ekipa projekta Agon(ija) epidemije je po nekaj mesecih spremljanja spopadanja s pandemijo zaznala potrebo, da se javnosti namesto zgolj seznanjanja z bolj ali manj zlahka doseženim znanstvenim konsenzom omogoči tudi vpogled v razprave, ki potekajo med znanstveniki in strokovnjaki, ki delijo svoje ugotovitve v iskanju takšnega konsenza. Cilj vpogleda v takšne razprave je opolnomočiti javnost in povrniti zaupanje v znanost v obdobju, ko bi upravljanje pandemije s precej strogimi in omejujočimi ukrepi lahko ustvarilo vtis, da sta skepsa in prevpraševanje izginila iz znanstvene sfere.

Projekt vzpostavljanja dialoga med različno mislečimi je bil zastavljen kot serija okroglih miz. Udeležila se jih je vrsta izjemnih, mednarodno uveljavljenih domačih in tujih znanstvenikov in strokovnjakov. Zaradi epidemioloških razmer je bilo sedem od osmih okroglih miz izvedenih na daljavo, sklepno omizje pa se je s podporo ZRC SAZU odvilo v Atriju ZRC SAZU ob hkratnem prenosu na družbenih omrežjih. Prenosi na družbenih omrežjih so zabeležili izjemno visoko gledanost (rekordno gledanost sta imeli drugo in tretje omizje »Epidemija in znanost(i)« ter »Epidemija in družba«, ki si ju je na družbenem omrežju Facebook skupaj ogledalo skoraj petdeset tisoč ljudi).

Okrogle mize:

Epidemija in posameznik, 17. januar 2022

Prvo omizje, »Epidemija in posameznik«, je bilo namenjeno tistim vidikom epidemije, ki smo jih vsi občutili najbolj neposredno: strahovi, psihološki obrambni mehanizmi, patološke reakcije. Sogovorniki so razmišljali o odgovorih na vprašanja, ali je v epidemiji potrebno razumeti psihologijo množice, ali se je ustrahovanju pri spremljanju in upravljanju epidemije mogoče izogniti, kako se boriti z naraščajočo nestrpnostjo in sovražnostjo, kako se načini upravljanja epidemije povezujejo s posameznikovimi psihološkimi dispozicijami, kako je vse to povezano z učinkovitostjo upravljanja epidemije in predvsem s sledenjem skupnemu cilju, tj. zdravju vseh in kvalitetnemu življenju ljudi.

Epidemija in znanost(i), 19. januar 2022

Drugo omizje, »Epidemija in znanost(i)«, je bilo posvečeno znanstvenim osnovam ukrepov, ki so bili uvedeni med epidemijo. Od mask, testiranja in zaprtja družbe do cepljenja in zdravil, od statističnega spremljanja epidemije do napovedi njenega nadaljevanja in povsem konkretnih potreb, kot so protokoli zgodnjega zdravljenja in nameščanje učinkovitih prezračevalnih sistemov v vse zaprte javne prostore.

Epidemija in družba, 21. januar 2022

Tretje omizje, »Epidemija in družba«, je pozornost usmerilo k družbenim razsežnostim epidemije in zgodovinskim primerjavam s spopadanjem z epidemijami v preteklosti. Udeleženci na okrogli mizi so razmišljali o vprašanjih, kako spodbujanje socialne distance kot način obvladovanja epidemije učinkuje na družbo.

Obravnava starejših med epidemijo, 1. marec 2022

Skoraj dve leti epidemije z zaprtji družbe, večkratnimi prepovedmi obiskov v domovih za starejše občane, rednim testiranjem in razkuževanjem ter nenehnim poročanjem o stanju epidemije se s stališča starejšega segmenta populacije gotovo zdi nekaj povsem drugega kakor s stališča mlajših članov družbe, ki bodo zamujeno verjetno še lahko nadoknadili.

Posledice ukrepov za otroke in mladostnike, 8. marec 2022

Številni ukrepi so se sprostili, posledice epidemije pa ostajajo in jih v nekaterih pogledih šele začenjamo ocenjevati. Zaprtje šol, šolanje na daljavo, karantene, življenje v mehurčkih, socialna distanca, uporaba mask, nenehno (samo)testiranje, agresivna promocija cepljenja, vseprisotnost epidemije v medijih – kako je vse to vplivalo na otroke in mladostnike? Prvo omizje serije, »Epidemija in posameznik«, je izpostavilo, da dolgotrajen strah in stres puščata posledice na imunskem sistemu.

Zaupanje v cepljenje, 15. marec 2022

Odločevalci in njihovi svetovalci so nam cepljenje predstavili kot najučinkovitejše, če ne celo edino orodje za končanje epidemije. A precepljenost v Sloveniji kljub zadostnim količinam cepiva ostaja nižja od zaželene. Ali so zaviralni dejavniki pri odločanju za cepljenje znani?

Okoljska in ekonomska škoda, 22. marec 2022

Zaradi delnih in popolnih zaprtij družbe ter drugih restriktivnih ukrepov smo bili – razen nekaterih izjem v kritični infranstrukturi – med epidemijo malodane vsi primorani prilagoditi svoj način delovanja ali poslovanja. Toda propadu številnih, zlasti manjših podjetij in povečanju brezposelnosti v večini držav po svetu se ni mogoče izognili, farmacevtski in tehnološki giganti pa beležijo rekordne dobičke.

Svoboda govora med epidemijo, 29. marec 2022

Svobodo govora med epidemijo krojijo »neodvisni« »fact-checkerji«, »cancel culture« oz. kultura diskreditacij, blokade profilov na družbenih omrežjih in druge oblike skrbi za javni interes, ki so presenetljivo podobne cenzuri, politične čistke, strankarsko kadrovanje, kapitalski interesi, sovražni govor… Vsaj del javnosti je čedalje bolj kritičen do osrednjih medijev, zlasti javnih servisov, hkrati se dogaja ekplozija neodvisnih medijev, marsikateri brez slehernih programskih, etičnih itd. standarov.

 

Videoposnetki vseh okroglih miz in dodatne informacije so na voljo na spletni strani in na FB strani projekta.

Galerija


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 06. junij 2023 | v kategoriji: Obvestilo