VLOGA OBOROŽENIH SIL OB EPIDEMIJI VIRUSA COVIDA-19


Tekst je bil pripravljen za e-okroglo mizo »Varnostni izzivi virusne krize in vloga oboroženih sil”, ki je v organizaciji Evro-atlantskega sveta Slovenije in Katedre za obramboslovje na FDV UL potekala v sredo, 27. maja 2020 in predstavlja pregled vloge oboroženih sil izbranih držav v epidemiji virusa Covid – 19.

Doc. dr. Jelena Juvan

 

Večina držav članic Evropske Unije  (EU) in zveze NATO je v ukrepe vključila in aktivirala tudi lastne oborožene sile, pri tem je pomembna ugotovitev, da so bile oborožene sile posameznih držav aktivirane v različnih stopnjah in v različnih obsegih. Ponekod so sodelovali samo pripadniki rednih sil (kot npr. v Sloveniji), medtem ko so npr. v Avstriji vpoklicali tudi pripadnike rezervnega sestava (za izvajanje mejnega nadzora).

Mogoče je tudi ugotoviti, da so oborožene sile v tej krizi bile uporabljene večinoma za podporo zdravstvenim delavcem, za logistično podporo, za zagotavljanje prevoza in transporta, za zagotavljanje in izvajanje zdravstvenih storitev in ponekod tudi za izvajanje mejnega nadzora.   V nekaterih državah, kot npr. v Italiji ali v Srbiji je bila vojska uporabljena tudi za izvajanje nadzora nad spoštovanjem karantene oz. za izvajanje nadzora nad spoštovanjem policijske ure. Pripadniki oboroženih sil so ponekod tudi varovali dostope in vhode v nekatere bolnišnice.

 

Na Slovaškem je bila vojska aktivno vključena v to krizo že od samega začetka.  V začetni fazi so vojaške enote združeno delovale skupaj s policijskimi pri izvajanju okrepljenega mejnega nadzora kot tudi pri izvajanju vladnih kampanj, katerih namen je bil prepričati državljane, da spoštujejo in upoštevajo sprejete ukrepe.  Vojaške sile so na Slovaškem z ustanavljanjem mobilnih enot za izvedbo testiranj,  s postavitvijo mobilnih bolnišnicin tudi izvajanjem testov v najbolj prizadetih regijah države. Izvajali so transport in distribucijo zaščitne opreme, medicinskih pripomočkov, zalog hrane in vode in zagotavljali pomoč zdravstvenemu osebju. Ob začetku epidemije, na dan 18.3. 2020 je bilo takoj aktiviranih 340 pripadnikov, medtem ko so bile celotne oborožene sile dane v stanje pripravljenosti. Vojaki so varovali tudi slovaški nacionalni inštitut za infektologijo in eno izmed glavnih bolnišnic.

Slovaški vojaki so pomagali tudi pri izvedbi testiranj na Covid19 pri romski populaciji. Za zagotavljanje varnosti v romskih skupnostih, ki so bile ob izbruhu virusa dane v karanteno, so vzpostavili tudi civilno-vojaško misijo imenovano Op Umbrella 1. Vse skupaj je bilo aktiviranih  cca. 1500 pripadnikov, bodisi za izvajanje mejnega nadzora, bodo si za sodelovanje v operaciji Umbrella.

Na Češkem so pripadniki oboroženih sil imeli podobno vlogo, pomagali so z logistično podporo, transportom medicinskih potrebščin in z ustanovitvijo terenskih bolnišnic. Češke sile so pomagale tudi pri uveljavljanju politike „pametne karantene“, politike, ki jo je češka vlada sprejela z namenom zajeziti širjenje virusa Covid-19..

Na Madžarskem je vlada, med drugim, aktivirala vojsko in jo napotila v podjetja v državni lasti (več kot 140 podjetij), da bi »zagotovila njihovo nemoteno delovanje«.

Slovaška ni bila edina država, ki je sprožila posebne vojaške operacije. Tri države, ki so bile v tej krizi najbolj prizadete, Španija, Italija in Francija, so ravno tako sprejele takšne odločitve. V Italiji je bila to Operazione Strade Sicure, v katero je bilo vključenih 7000 vojakov, v Franciji Operation Resillience s 15.000 vojaki, ki je v celoti bila namenjena podpori prebivalstva in javnih služb v boju proti pandemiji. V Španiji je potekala Operation Balmis, v kateri je sodelovalo 57.000 vojakov. V drugih državah je bilo neposredno angažirano veliko število vojakov. V Nemčiji 32.000, Romuniji 14.000, Poljski 9000, Avstriji 3000, Hrvaški 500. Danska, Norveška, Švedska, Finska, Islandija so organizirale skupne namenske sile. Tudi vse tri velike sile, Rusija, Kitajska in ZDA, so izdatno uporabile lastne vojaške zmogljivosti.

Belgijske nacionalne oborožene sile so med drugim zagotovile tudi medicinsko opremo ter tudi repatriacijske polete, ekipe za dezinfekcijo in dekontaminacijo, pomoč brezdomcem,  prevoz bolnikov. V Luksemburgu so nacionalne oborožene sile,  ob podpori Nata - postavile terenske bolnišnične šotore, ki bodo pripravljeni povečati zmogljivosti za zdravljenje bolnikov s COVID-19, če bo potrebno. 130 vojakov iz luksemburške vojske je delalo, da so spakirali skoraj milijon mask za delavce, da bodo lahko ponovno odprli svoje podjetje ob upoštevanju varnostnih predpisov.

 

Na Švedskem so oborožene sile pomagale ljudem, ki sodijo  v rizične skupine, z nakupovanjem živil, prevozom in drugimi storitvami v več delih države.  Švedska vojska je napotila tudi vojaško terensko bolnišnico, zagotovila zdravstveno enoto, vozila, opremo. Na Hrvaškem so vojaki postavili postelje, električne generatorje, šotore; ustanovil tri mobilne medicinske ekipe; postavili hrvaški helikopter zračnih sil v pripravljenost za prevoz hudo bolnih bolnikov COVID-19.

V Sloveniji je v podporo Civilni zaščiti ob epidemiji bilo na različnih nalogah  vključenih  približno 720 pripadnikov Slovenske vojske (SV), v podporo drugim strukturam še podobno število. Tako je SV v Vojašnici Edvarda Peperka v Ljubljani v sodelovanju s Civilno zaščito vzpostavila območje za izolacijo in zmogljivost bolnišnice Role 2 LM, zagotavljala je prevoze s tovornimi vozili in avtobusi ter vsak dan dostavljala tople obroke civilnim ustanovam in Ministrstvu za zunanje zadeve. Vzpostavila je vojaške mobilne zdravstvene skupine, ki so delovale v podporo aktivnostim konzularne službe zunanjega ministrstva z nalogo preverjanja zdravstvenega stanja posameznikov in skupin, ki jih je zunanje ministrstvo organizirano pripeljalo v Slovenijo. Z vojaškimi zračnimi plovili je tudi izvajala repatriacijo slovenskih državljanov in evakuacijo okuženih ter rizičnih pripadnikov SV in dezinfekcijo civilnih ustanov. V mobilnem biološkem laboratoriju so se izvajala testiranja vzorcev na covid-19 za potrebe Slovenske vojske. SV je  pomagala tudi pripadnikom zavezništva v mednarodnih operacijah in na misijah. Tako je v Eufor in v Natovo poveljstvo v Sarajevu napotila ekipo zdravstvenih delavcev, ki so pripadnikom odvzeli več kot 100 brisov in opravili testiranje. Na Kosovu so odvzeli 115 brisov, tako pri pripadnikih SV kot tudi pri drugih pripadnikih v Kforju.

 

 

 

Uporabljeni viri:

 

Armed forces and COVID-19. The European Organisation of Military Associations and Trade Unions. Dostopno prek: http://euromil.org/armed-forces-and-covid-19/ (2.6.2020)

Avstrijske meje prvič po drugi svetovni vojni varuje vojska. Dostopno prek (https://www.rtvslo.si/svet/evropa/avstrijske-meje-prvic-po-drugi-svetovni-vojni-varuje-vojska/524609?fbclid=IwAR38eHql5GigKHwEOjzkK-OhmEu1pb4EszPq06LvxBZjUo-MSvxw8Pvym9Y) (2.6.2020)

Cigler, Mirko. 23.05.2020. Pandemija in vojska. Dostopno prek: https://www.dnevnik.si/1042930049. (2.6.2020)

Hungary to deploy military personnel to 140 state companies during pandemic. Dostopno prek: https://www.reuters.com/article/us-health-coronavirus-hungary-military/hungary-to-deploy-military-personnel-to-140-state-companies-during-pandemic-idUSKBN2161C8 (2.6.2020)

 

How armed forces are dealing with Covid -19 in Slovakia? http://euromil.org/wp-content/uploads/2020/04/COVID19_ZVSR.pdf (2.6.2020).

 

Želim, da bi vojaški poklic postal privlačen. Pogovor z načelnikom Generalštaba SV, brigadirjem Robertom Glavašem. Revija Slovenska vojska, št. 5, maj 2020.

 

 

 

 

 

 

 


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 03. junij 2020 | v kategoriji: Obvestilo