V so-organizaciji Katedre za obramboslovje (OBR) Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in Evro-atlantskega sveta Slovenije (EASS) je v četrtek 8. januarja 2026 na Fakulteti za družbene vede, potekal posvet, namenjen razpravi akademskega sektorja o osnutku Strategije odpornosti Republike Slovenije, ki predstavlja pomemben korak k celovitemu razumevanju in krepitvi nacionalne odpornosti.
Cilj posveta je bila želja po aktivnem vključevanju javnosti in širše strokovne publike, predvsem strokovnjakov iz akademskega okolja, da s svojimi mnenji, predlogi in pripombami sodelujejo pri oblikovanju dokumenta, ki so ga pripravili na MORS.
Izpostavljeno je bilo, da je Slovenija po letu 1991 uspela ohraniti številne dobro vzpostavljene sisteme, kar je še posebej pomembno v današnjem visoko tehnološkem obdobju. Razprava se je osredotočila na ravnotežje med gospodarskim razvojem in optimizacijo, saj pretirana optimizacija lahko dolgoročno vodi v večje ranljivosti družbe.
Družbena dimenzija odpornosti
Poseben poudarek je bil namenjen prebivalcem Slovenije kot ključnemu subjektu odpornosti. Izpostavljena je bila potreba po krepitvi zaupanja v lastno znanje, sposobnosti in domače proizvode, kar prispeva k dvigovanju samozavesti in družbene kohezije.
Razprava je opozorila tudi na pomen odzivnosti in sodelovanja prebivalstva pri soočanju s kompleksnimi in sodobnimi grožnjami ter na pomanjkljivosti pri informacijski in bralni pismenosti, ki pomembno vplivata na družbeno odpornost.
Udeleženci razprave so opozorili na pomanjkljivosti predlaganega dokumenta vsak iz svoje strokovne plati.
Kaj je odpornost?
Strategija odpornosti Republike Slovenije odpornost opredeljuje kot sposobnost države, družbe in posameznika, da se:
- pripravijo na izredne dogodke,
- se jim zoperstavijo,
- se nanje učinkovito odzovejo in
- po njih hitro in uspešno okrevajo.
Temelji na celovitem medresorskem pristopu, celovitem družbenem pristopu ter celovitem pristopu k varnostnim tveganjem in grožnjam.
Področja nacionalne odpornosti
Področja nacionalne odpornosti so usklajena s sedmimi NATO zahtevami civilne pripravljenosti in razdeljena na 13 ključnih področij, ki vključujejo tudi pristojnosti posameznih ministrstev ter strateške cilje:
- nacionalno varnostni sistem in neprekinjeno delovanje države
- energetika
- pitna voda
- preskrba s hrano
- finančni sistem in bančništvo
- gospodarstvo
- zdravje
- informacijsko-komunikacijski sistemi in omrežja
- promet
- družbena odpornost
- okolje, prostor in naravni viri
- strateško komuniciranje
- vesolje in nove tehnologije
Za uspešno izvedbo vseh strateških ciljev na 13 področjih je potrebno zagotoviti ustrezne kadrovske in finančne pogoje.
Izzivi in odprta vprašanja
V razpravi so bili izpostavljeni tudi izzivi:
- nezadostno upoštevanje vloge lokalnih skupnosti,
- pomanjkljiv finančni vidik izvajanja strategije,
- potreba po jasnejši razdelitvi sredstev po posameznih področjih odpornosti,
- potreba po sistematičnem spremljanju doseganja ciljev in preverjanju učinkovitosti ukrepov,
- morebitni konflikti med posameznimi področji odpornosti, ki jih bo treba usklajevati.
Sklep
Udeleženci posveta so osnutek Strategije odpornosti Republike Slovenije prepoznali kot ključen in nujen dokument za celovito razumevanje nacionalne varnosti ter kot osrednji strateški okvir za sistematično obravnavo sodobnih varnostnih izzivov in groženj državi, družbi in posamezniku. Osnutek je temelj za dolgoročno, sistematično in vključujoče sodelovanje vseh ključnih akterjev pri preprečevanju, obvladovanju in okrevanju po izrednih dogodkih. Udeleženci razprave so pozdravili organizacijo posveta in vabilo za sodelovanje.
Avtor besedila in fotografij: EASS in Katedra za obramboslovje