Na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani je v petek, 6. februarja 2026, potekal pogovor z Andriusom Kubiliusom, evropskim komisarjem za obrambo in vesolje. Dogodek so organizirali Katedra za obramboslovje FDV, Evro-atlantski svet Slovenije in Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji, namenjen pa je bil razpravi o ključnih geostrateških izzivih ter prihodnji vlogi Evropske unije na področju obrambe, varnosti in vesoljskih tehnologij. Razpravo v angleškem jeziku je vodila izr. prof. dr. Jelena Juvan. V imenu Fakultete za družbene vede je udeležence nagovorila in pozdravila prodekanja za raziskovalno dejavnost, prof. dr. Andreja Jaklič.
Komisar Kubilius je v ospredje postavil dejstvo, da se Evropa nahaja v obdobju temeljnih sprememb – zaradi zaostrenih varnostnih razmer na evropskih mejah, spreminjajočih se transatlantskih odnosov in naraščajoče globalne tehnološke konkurence. Po njegovih besedah bo EU v prihodnjih desetletjih morala postati bolj strateško samostojna, organizirana in pripravljena na nove oblike konfliktov, kjer bodo ključno vlogo igrale tehnologije, umetna inteligenca in vesolje.
Evropa mora prevzeti večjo odgovornost za lastno varnost
V razpravi je komisar opozoril na spremembe v globalnem strateškem ravnotežju: ZDA vse bolj usmerjajo pozornost v indopacifiško regijo zaradi vzpona Kitajske, kar pomeni, da bo morala Evropa prevzeti večji del bremena lastne obrambe. Ob tem je izpostavil tudi nevarnost, ki jo predstavlja agresivna Rusija, ter poudaril, da Evropa ne sme živeti v iluziji trajnega in samoumevnega ameriškega varnostnega ščita.
Nove vojne zahtevajo nove zmogljivosti
Kubilius je poudaril, da morajo evropske države vlagati v obrambne zmogljivosti prihodnosti, ne preteklosti. Med ključnimi prioritetami je izpostavil brezpilotne sisteme (drone), digitalno bojevanje, kibernetsko varnost, umetno inteligenco ter kvantne tehnologije, ki bodo oblikovale prihodnje varnostno okolje. Po njegovem mnenju disruptivne tehnologije niso obrobje obrambne politike, temveč njeno strateško jedro.
Vesolje kot kritična infrastruktura evropske varnosti
Posebno pozornost je namenil vesolju kot ključni obrambni domeni. Komunikacije in navigacija so po njegovih besedah temelj sodobnega delovanja obrambnih sistemov, zato mora EU razvijati večjo tehnološko avtonomijo in zmanjšati odvisnost od zunanjih ponudnikov. Kot pomembno evropsko prednost je izpostavil sistem Galileo, ki dokazuje, da Evropa lahko razvija vrhunske in neodvisne strateške tehnologije.
Manj fragmentacije, več povezovanja
Kubilius je opozoril, da je evropski obrambni prostor še vedno razdrobljen, kar povzroča neučinkovitost, slabšo konkurenčnost ter odtekanje evropskih sredstev v nakupe izven EU. Po njegovem se EU kljub omejitvam obstoječih pogodb postopoma premika v smer večjega sodelovanja in praktične integracije, primerljive z razvojem schengenskega prostora.
Med možnimi prihodnjimi rešitvami je omenil ideje, kot so Evropski varnostni svet, krepitev sil hitrega odziva, razvoj skupnih obrambnih sistemov ter vključevanje ukrajinskih izkušenj v evropske standarde usposabljanja in obrambnega načrtovanja.
Nasvet mladim: znanje, pisanje in sposobnost javnega nastopa
V zaključku dogodka je komisar mladim namenil tudi osebni nasvet, da so ključne kompetence prihodnosti sposobnost razumevanja dogajanja, jasno izražanje ter kritično mišljenje:
Dogodek je ponudil poglobljen vpogled v aktualne izzive evropske varnosti ter pokazal, da bo prihodnji položaj Evropske unije v svetu vse bolj odvisen od njene sposobnosti povezovanja, tehnološke samozadostnosti in strateške odločnosti.
Avtor fotografij: Evropska komisija, EASS