Center za mednarodne odnose (CMO) in Trans-evropsko združenje političnih študij (Trans European Policy Studies Association – TEPSA) sta v ponedeljek, 11. novembra 2019, organizirala pogovor z evropskima poslancema Tanjo Fajon in dMilanom Brglezom o izzivih na ravni Evropske unije (EU) in vlogi mladih v EU. Na razpravi, ki je potekala v prostorih velike dvorane na Fakulteti za družbene vede (FDV), je bilo navzočih 174 slušateljev.
Uvodni nagovor je pripadel prof. dr. Maji Bučar, predstojnici CMO, ki je v vlogi moderatorke povzela idejo razprave, in sicer pomembnost pogovora o izzivih, s katerimi se sooča EU, s poudarkom na vlogi mladih. Tanja Fajon je poudarila, da se je EU v zadnjih devetnajstih letih, odkar aktivno spremlja evropsko politiko kot poslanka EP, ta spremenila predvsem v smislu enotnosti, moči in povezanosti. V nadaljevanju je izpostavila, da so ekonomska, finančna in moralna kriza privedli do vzpona skrajne desnice in populizma. Dr. Milan Brglez se je na drugi strani osredotočil predvsem na pomembnost okoljske in podnebne dimenzije, ki bi morala biti razumljena v kontekstu potrebnega razvojnega preboja na ravni EU. Slednji, ki se odraža v ideji o Novem zelenem dogovoru, je podvržen povečanim negotovostim, ki izvirajo iz krepitve nacionalnih interesov in hromijo proces odločanja na ravni EU.
Evropska poslanca sta bila pozvana h komentiranju teze o izrazitem komunikacijskem manku, ko je potrebno izpostaviti bolj kompleksne dosežke EU, kot sta Erasmus shema in prost pretok ljudi, ki sta v očeh mladih še naprej opažena kot največja prednost članstva v EU. Tanja Fajon je poudarila, da imamo težave s komuniciranjem evropskih politik, saj je bruseljski jezik administracije izjemno zapleten, zaradi česar slovenski mediji znajo zanemariti tiste dosežke EU, ki zahtevajo temeljitejše poznavanje procesov in politik EU. Osredotočajo se predvsem na najbolj otipljive rezultate, kot so Schengensko območje, evro in Erasmus shema. Podobni ‘komunikacijski šum’ je zaznal tudi dr. Milan Brglez, ki se je v nadaljevanju osredotočil predvsem na razkorak med atraktivnimi temami, kot so Erasmus shema, in samoumevnostjo pravno-političnih dosežkov kot so človekove pravice.
Pred odprtjem prostora za refleksijo in razpravo gostov je dr. Maja Bučar pozvala evropska poslanca k razmisleku o vlogi mladih v izzivih, s katerimi se sooča EU, in načinom njihove mobilizacije, da se politike premaknejo v njihovo smer. Če je Tanja Fajon poudarila, da morajo mladi primere dobrih praks iskati v angažmaju njihovih kolegov v boju za podnebno pravičnost in svobodnem dostopu do interneta, pa je dr. Milan Brglez poudaril pomembnost političnega angažmaja, ki se začne že z volilno udeležbo na lokalni in nacionalni ravni. Kot drugi korak pri umeščanju relevantnih tematik na dnevni red pa je izpostavil povezovanje mladih v različne interesne skupine in skupine pritiska.
Pogovoru je sledila razprava, kjer so se mladi dotaknili predvsem zunanjega delovanja EU. V tem kontekstu so bila postavljena vprašanja o prihodnosti širitve na Zahodni Balkan s poudarkom na Severni Makedoniji, Albaniji in varnostni situaciji v BiH. Dinamična razprava je bila dodatno obogatena z vprašanji o prihodnosti sub-regionalnega povezovanja, kohezijskih sredstev in inovacijske politike, kjer se EU sooča z vse večjim bojem med velikimi silami kot sta Kitajska in ZDA. Gosta sta tekom razprave skušala ostati nadvse pozitivna in izrazila željo, da bodo vsebinske razprave na ravni EU pretehtale nad tehničnimi.