Inavguracijsko predavanje izr. prof. dr. Marka Lovca
23. septembra 2026 je član Katedre za mednarodne odnose in Centra za mednarodne odnose dr. Marko Lovec izvedel javno inavguracijsko predavanje pred izvolitvijo v naziv rednega profesorja. Objavljamo povzetek predavanja in nekaj foto utrinkov.
Naslov predavanja: Vpliv soodločevalskega postopka na veto igralce: primer skupne kmetijske politike Evropske unije
Povzetek: Lizbonska pogodba je z uvedbo soodločevalskega postopka oz. rednega zakonodajnega postopka na področje posameznih politik skušala povečati demokratičnost odločanja v Evropski uniji (EU, tudi Unija), tudi kot odziv na krepitev evroskepticizma, vendar pa je postopek v določenih primerih povečal število veto igralcev in jim omogočil blokado obsežnejših zakonodajnih sprememb, s čemer je zmanjšal sposobnost Unije za učinkovito izvajanje reform. Tak primer predstavlja skupna kmetijska politika (SKP), ki je od 80ih let prešla skozi vrsto reform, ki so predstavljale odziv na spremembe v zunanjem okolju in pričakovanju državljanov EU. Reforme so omogočile ravno spremembe zakonodajnega postopka kot je bila uvedba glasovanja s kvalificirano večino, ki je onemogočila blokade sprememb s strani posameznih držav ter okrepila vlogo Komisije, kot edinega formalnega predlagatelja zakonodajnih sprememb. V nasprotju s tem pa je Lizbonska pogodba na področju SKP vlogo zakonodajalcev podelila tako Svetu ministrov kot Evropskemu parlamentu, ki sta skupaj lahko lažje (kot prej Svet ministrov) spreminjala zakonodajne predloge. Ob tem se je z Lizbonsko pogodbo uveljavila tudi praksa vzporednega odločanja o večletnih finančnih perspektivah – to poteka s soglasjem – in reformah SKP. Rezultat teh sprememb je bilo povečano število veto igralcev – držav v okviru odločanja o skupnem proračunu, ki je posredno (preko razreza sredstev) in neposredno (preko paketnih dogovorov) vplivalo na SKP ter Evropskega parlamenta, kjer je predvsem vplivni odbor za kmetijstvo postal glasnik nasprotovanja večjim zakonodajnim spremembam.