Kaja na izmenjavi na Univerzi v Stockholmu, Švedska


Življenje na severu

Kljub mojem kar prijetnem življenju v Sloveniji me je majhnost in zaprtost naše dežele začela počasi utesnjevati. Zato sem se v okviru programa Erasmus odločila za študijsko izmenjavo v tujini. Odločila sem se, da grem v Stockholm, saj me je že od nekdaj vleklo na sever.

Stockholm

Stockholm kot prestolnica predstavlja kulturno, politično in ekonomsko središče Švedske. Z 1.400.000 prebivalci je prav tako največje mesto v Skandinaviji. Stockholm sestavlja 14 večjih ter stotine majhnih otočkov, povezanih z vodnimi kanali, zato ga nekateri imenujejo »severne Benetke«. Prav tako je zelo mednarodno obarvano mesto, saj Švedska vsako leto sprejme največje število imigrantov iz celotnega sveta. Poleg tega je mesto univerzitetno, saj se v njem nahajajo kar trije sedeži univerz ter Stockholmska šola za ekonomijo. Stockholm je resnično prestolnica v pravem pomenu besede, saj se tam odvija veliko različnih prireditev, obstajajo najrazličnejše možnosti za »shopping«, najdejo se restavracije iz vseh koncev sveta ter veliko muzejev in galerij. Ena izmed najboljših značilnosti mesta pa so prav gotovo parki in narava, saj Stockholm velja za eno najbolj »zelenih« mest na svetu.

Način študija

Stockholmska univerza je ena izmed najbolj mednarodno obarvanih univerz v Evropi. Skoraj vsi programi se poleg švedščine izvajajo tudi v angleščini, kar privablja študente iz vsega sveta. Samo v zimskem semestru je na univerzo v Stockholmu prišlo 1000 mednarodnih študentov.

Za razliko od Slovenije se večina predmetov izvaja samo po en mesec. Na koncu meseca pa imaš večinoma izpit, ki ga opraviš na kraju samem ali pa ga rešiš doma (esejski način). Predavanja in vaje niso prav pogosta, je pa zato potrebno veliko dela doma. Spodbujajo samostojno delo in kritično razmišljanje, zato predavanja in vaje večinoma ne potekajo le kot podajanje snovi profesorja študentom, ampak kot izmenjava mnenj o določeni tematiki med študenti in profesorjem. Profesor je bolj kot predavatelj, usmerjevalec in spodbujevalec, študentje morajo sami predelati večino literature in prevzeti lasten pogled na določeno tematiko.

Zabava

V Stockholmu ti prav gotovo ne more biti dolgčas. Mesto ponuja nešteto klubov in barov z vsemi zvrstmi glasbe, prav tako se odvija veliko koncertov mednarodno poznanih skupin. Edini problem so cene. Klubi za sam vstop računajo okrog 100-200 SEK (12 do 22 evrov), poleg tega se moraš prej prijaviti na »guest listo« drugače te v klub prav gotovo ne spustijo. Obstajajo nekateri bari, kjer strežejo bolj poceni pijačo, ampak so bolj redkost, zato večina študentov zahaja v študentske klube, kjer prirejajo najrazličnejše tematske zabave. Najbolj popularen je klub »Bojan« na kampusu univerze, kjer se vsak četrtek odvijajo študentska »četrtkanja« in kjer poleg tega prirejajo najrazličnejša srečanja, predavanja in večerje, kjer se lahko družiš in spoznavaš ljudi s celega sveta. Poleg tega obstajajo še drugi študentski klubi (Nybo, Klub študentov prava, Naravosloven klub), kjer vsake toliko časa potekajo tematske zabave. Kljub pestri ponudbi pa se nič ne more primerjati z domačimi zabavami v študentskem naselju Lappis. Pomislite na Ameriške filme o študentskem življenju in lahko si predstavljate kako približno potekajo zabave v študentskem naselju.

Eden izmed zanimivih načinov zabave, ki se ga poslužuje veliko Švedov (ne samo študentov) so potovanja s križarkami do Helsinkov, Rige ali Talina. Relativno poceni potovanje (okrog 50 evrov obe smeri, kabina za 4 osebe) prinaša 16 ur nepopisne zabave in poceni pijače. Karaoke, glasbeni kvizi, več nočnih klubov in »duty free shop« so razlogi zakaj je to »must do«, če živiš v Stockholmu.

Stroški

Ena in edina negativna stran življenja na Švedskem – stroški življenja na severu so resnično visoki. Najemnine za študentske sobe se gibljejo od 280-600 EUR na mesec – stroški so vključeni. Glede na to, da ima Stockholm veliko stanovanjsko krizo (čakalne liste za nakup ali najem stanovanja so okrog tri leta), Univerza v Stockholmu ne more zagotavljati nastanitve za vse študente, zato se mora kar precejšnje število študentov zadovoljiti z najemom sob ali stanovanj zasebne ponudbe, ki so nemalokrat kar precej oddaljeni od univerze (cene se prav tako gibljejo od 280-600 EUR na mesec – stroški vključeni). Hrana je v restavracijah in barih veliko dražja kot pri nas (10-15 EUR za normalno kosilo), toda Stockholmska Univerza ponuja odlično menzo, kjer dobiš celotno kosilo za 7 EUR. Poleg tega ima univerza posebno sobo z mikrovalovkami, kjer si lahko pogreješ kosilo od doma. Cene hrane v trgovinah so višje kot pri nas,. Cena karte za metro je 140 EUR za tri mesece, a poleg metroja vključuje tudi vožnjo z vsemi avtobusi in primestnimi vlaki. Če povzamem, življenje je na splošno precej drago, a je možno preživeti tudi z malo manj denarja, če si malo bolj previden in skrbiš, kje kaj zapraviš.

Ljudje

Švedi veljajo za zelo zaprt narod, ki ima rad mir in svoj osebnostni prostor. Kljub stereotipu, da Švedi ne marajo spoznavati tujcev, to ne drži popolnoma. Sama sem v pol leta spoznala lepo število Švedov, so izjemno vljudni in prijazni, je pa res, da neradi govorijo o zasebnem življenju in rabijo dlje časa, da ti zaupajo. Pozitivna stran je, da so izredno izobraženi, prav vsi govorijo zelo dobro angleško (od prodajalk, čistilcev, voznikov taksijev itd.) ter se ne vtikajo v stvari, ki se jih ne tičejo. Švedi so prav tako znani po izredno dobri organiziranosti: nikoli ne zamujajo, držijo obljubljeno besedo in se resno držijo vseh pisanih in nepisanih pravil.

Za konec

Študentska izmenjava mi je dala neprecenljive izkušnje in me je naučila novih stvari. Navajanje na nov sistem v državi je pripomogel k moji organiziranosti in iznajdljivosti, predavanja na univerzi so mi dala popolnoma nov pogled na določena področja, ki smo jih že obravnavali na domači fakulteti, naučila sem se bolje uporabljati akademsko angleščino in predvsem bolj samostojno in kritično razmišljati. Prav tako mi je življenje v novem mestu omogočilo spoznavanje novih krajev, običajev, navad, kulinarike in predvsem ljudi. Nič se ne more primerjati s spoznavanjem novih ljudi iz vsega sveta, učenjem o njihovih kulturah in sklepanju prijateljstev, ki se bodo, upam, ohranila tudi sedaj, ko vsak živi na svojem koncu sveta.

Kaja


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 05. februar 2013 | v kategoriji: Vtisi iz tujine