Utrinki z mednarodne znanstvene konference Dediščine antihumanizma

Na mednarodni konferenci Dediščine antihumanizma, ki je od 5. do 7. decembra potekala na Fakulteti za družbene vede in Filozofski fakulteti, je več kot 30 udeležencev razpravljalo o humanističnih znanostih v času pospešene hibridizacije človeka in stroja ter vse bolj avtonomne tehnologije. Konferenca je bila namreč namenjena reevaluaciji teoretskega antihumanizma iz 60. let prejšnjega stoletja ter njegovemu nadaljnjemu razvoju in reaktualizaciji. 

Govorke in govorci so se  posvetili v prihodnost usmerjenemu več-kot-človeškemu razumevanju umetne inteligence, komputacije, kseno in pop kultur, znanstvene fantastike, medijskih tehnologij, avtomatizacije dela, akceleracionizmov, feminizmov in podobnega.

Umetna inteligenca in tehnološka evolucija sta bili tudi predmet osrednjih predavanj Bogne Konior iz njujorške univerze v Šanghaju, M. Beatrice Fazi iz Univerze v Sussexu in Bernarda D. Geoghegana iz Univerze v Göteborgu. Medtem ko so bile premise nastanka teoretskega antihumanizma v Althusserjevi filozofiji predmet predavanja Vittoria Morfina iz Univerze Milano-Bicocca.

Konferenco so na pobudo Primoža Krašovca organizirali Oddelek za sociologijo in Oddelek za filozofijo Filozofske fakultete ter Oddelek za kulturologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Na konferenci pa so poleg Krašovca nastopili še Simon Hajdini in Nina Cvar iz Filozofske fakultete ter Anamarija Šiša, Jernej Kaluža, Robert Bobnič, Maruša Nardoni, Jasmina Šepetavc in Natalija Majsova iz Fakultete za družbene vede.

Na tridnevnem dogodku so aktivno sodelovali tudi študentje obeh fakultet, tako pri organizaciji kot s panelnimi prispevki.

Fotografije: Teja Kosi, Lidija Šumah, Primož Krašovec