MEMPOP Ri_loading v Reki: odmevi vojn in poti osvoboditve, regionalna zavezništva in analiza sentimenta

Tridnevna delavnica MEMPOP Ri_loading, ki je potekala med 15. in 17. majem 2025 na različnih prizoriščih v Reki — med drugim na Filozofski fakulteti, v knjigarni ExLibris, Galeriji Filodrammatica in v Klubu Palach — je ponudila prostor za interdisciplinarni dialog o prepletih zgodovine, popularne kulture, ustvarjanja spomina, digitalne humanistike in razvijajočega se področja kulturnih študij. Dogodek, organiziran v okviru raziskovalnega projekta MEMPOP, je nadgradil delavnico MEMPOP Loading, ki je potekala v Ljubljani, in nadaljeval pobudo za regionalno akademsko in študentsko sodelovanje.

Delavnica je bila zasnovana kot preplet internih raziskovalnih razprav in javnosti namenjenih dogodkov, s čimer se je poudarila zavezanost MEMPOP-a k povezovanju znanstvenega raziskovanja z širšim kulturnim in političnim udejstvovanjem. Program je potekal vzporedno z mednarodno konferenco 80 let od osvoboditve izpod nacional-fašizma: zgodovinska zapuščina, politične prakse, kulturne reprezentacije, ki sta jo organizirala Oddelek za zgodovino in Oddelek za kulturne študije Univerze na Reki. Konferenčni prispevki so se večinoma gibali znotraj zgodovinskega okvira druge svetovne vojne, oblikovanja identitet ter vloge žensk in Katoliške cerkve v osvobodilnem boju.

Delavnica se je začela z okroglo mizo From History to Memory and Popular Culture, ki je služila kot most med historiografskimi prispevki in sodobnimi popularnimi žanri. Udeležili so se je člani raziskovalne skupine MEMPOP ter raziskovalci iz ZRC Koper in Univerze v Neaplju Federico II.

Sledil je panel RiMEMPOP, ki je predstavil prispevke o rap glasbi kot sredstvu solidarnosti in odpora, političnih grafitov (znotraj in zunaj Ukrajine), kulturne politike YugoWava, queer filmskih festivalov na obrobju Evrope ter o stališčih srbske mladine do Kosova. Panel se je zaključil s spletno predstavitvijo zemljevida Uporniška Ljubljana. Skupaj so prispevki prikazali, kako se spomin nenehno preoblikuje skozi lokalizacijo vizualnih, zvočnih oz.digitalnih vmesnikov.

Prvi dan se je zaključil z javno razpravo o knjigi Zidovi pamte Erika Ušića, ki dokumentira simbolno in besedilno slojevitost antifašističnega spomina istrskih stanovanjskih hiš. Knjigo je predstavila Dunja Matić Benčić, v razpravi pa sta sodelovala Mitja Velikonja in Mila Orlić. Pogovor se je poglobil v zgodovinski kontekst grafitov in anekdot, pomen dokumentiranja z angažiranjem lokalnega prebivalstva in premike v raziskovalnih usmeritvah med zbiranjem in analizo podatkov.

Drugi dan delavnice je bil posvečen metodološkim izzivom, ki jih prinašajo veliki jezikovni modeli (LLM), s poudarkom na primerjalnih kriterijih (npr. Massive Multitask Language Understanding) in njihovih emergentnih lastnosti. Ironično je prav bidermajersko okolje gledališča Filodrammatica gostilo živahne razprave o vrednosti in omejitvah LLM v raziskovanju kulture. Kot praktično dopolnilo je bila predstavljena programska oprema Orange Data Mining, pri čemer je bila analiza sentimenta ponujena kot vstopna točka v raziskovanje zbirk podatkov s področja popularne kulture.

Zadnji večerni dogodek Cultural Studies Connecting SEE, je potekal v Klubu Palach, ter združil študente, raziskovalce in profesorje iz Reke, Ljubljane in Beograda, ki so predstavili najnovejše publikacije, študentske pobude in priredili okroglo mizo o prihodnosti regionalnega sodelovanja na področju kulturnih študij. Čeprav so kulturne študije vedno temeljile na interdisciplinarnosti in teoretski odprtosti, raznolike regionalne tradicije odražajo specifične lokalne izzive. V jugovzhodni Evropi mednje sodijo zapletene dediščine socializma, postsocialistične tranzicije, migracije in geopolitična obrobnost. Razprava se je navezovala na srečanje v Ljubljani (junij 2024) in se osredotočila na formalizacijo regionalne mreže.