Informativni članek: Tudi dekleta znajo igrati nogomet


Uvod v novinarstvo II (2012/2013): Tjaša Smolej
Nagrada Katedre za novinarstvo

Nogomet je označen kot dominantna, najbolj priljubljena in vplivna športna panoga na celem svetu. Ob besedi nogomet najverjetneje vsi najprej pomislimo na moškega igralca, vendar tudi nekatere ženske blestijo v tem športu. V Evropi je ženski nogomet vedno bolj razvit in popularen. Tudi v Sloveniji se stanje izboljšuje, ženski nogomet se počasi razvija in pridobiva vedno večjo veljavo. Še vedno pa je v ospredju predvsem moški nogomet in prav moški so tisti, ki prepogosto kritizirajo, zaničujejo in zapostavljajo ženski nogomet.

Razvoj slovenskega ženskega nogometa

Na območju Slovenije se ženski nogomet organizirano igra že preko 30 let. Prvo tekmovanje za državno prvenstvo v samostojni Sloveniji je bilo pod okriljem Nogometne zveze Slovenije (NZS) odigrano v sezoni 1992/1993, na katerem je sodelovalo osem ekip. Z osamosvojitvijo Slovenije je NZS sestavila tudi žensko nogometno reprezentanco. Največji uspeh pa je slovenski ženski nogomet dosegel v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo leta 2009 na Finskem, kjer je reprezentanca Slovenije zasedla tretje mesto in se kot najboljša tretjeuvrščena ekipa iz vseh skupin uvrstila v dodatne kvalifikacije.

Število ženskih klubov je vse do preloma v novo, 21. stoletje, precej nihalo. »Veliko oviro za razvoj so predstavljala slabo vzdrževana igrišča, slaba organiziranost klubov, pomanjkanje financ in igralskega kadra,« pravi Petra Mikeln, selektorka ženske nogometne reprezentance do devetnajst let (U19) in strokovna koordinatorka za področje ženskega nogometa pri NZS. Sčasoma se je stanje izboljšalo in trenutno v Slovenski ženski nogometni ligi (SŽNL) igra devet klubov. V zadnjih dveh letih dominira Ženski nogometni klub (ŽNK) Teleing Pomurje, sicer pa za najuspešnejši slovenski ženski nogometni klub velja ŽNK Krka, ki je doslej osvojil osem naslovov državnih prvakinj in pet naslovov zmagovalk Pokala Slovenije.

Odnos Slovencev do ženskega nogometa

Kljub temu, da je slovenski ženski nogomet v razvoju, pa se še vedno sooča s problemom zapostavljenosti. Petra Mikeln je prepričana, da je eden od vzrokov za zapostavljenost stereotipnost naše družbe. »Nogomet je namreč v našem prostoru priznan izključno kot moški šport, s katerim se ženske praviloma ne ukvarjajo.« Zanimiva pa je zgodba nogometašice Lare Ivanuša, ki trenutno nastopa za ŽNK Radomlje. Svojo nogometno pot je začela kar pri fantih, in sicer v Nogometnem klubu (NK) Medvode. Fantje so jo dobro sprejeli v ekipo, tako da ni imela nobenih težav pri prilagajanju. Da je ženski nogomet še vedno v ozadju, se kaže tudi v organizaciji finala ženskega pokala, ki v zadnjih dveh sezonah velja za predtekmo moškemu pokalu. V ŽNK Teleing Pomurje so povedali, da so lani finalno tekmo odigrali na Kodeljevem, nato so se odpeljali v Stožice na podelitev. Obljubljeno pa jim je bilo, da bodo dekleta odigrala tekmo na stadionu v Stožicah. »Nekateri nogometni veljaki se namreč bojijo, da bi ženske preveč uničile igrišče,« je še dodala Ines Femec, ki trenutno igra za ŽNK Jevnica.

Naslednji vzrok, ki kaže na zapostavljenost, je odnos Fakultete za šport do ženskega nogometa. Fakulteta v osnovi izobražuje strokovni kader za poučevanje v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, profesorji pa naj bi spodbujali novosti. »Ko sem bila študentka Fakultete za šport, je bila situacija taka, da smo imele ženske v drugem letniku športno gimnastiko, medtem ko so fantje imeli nogomet. Pri ostalih ekipnih športnih (košarka, rokomet in odbojka) tega ni bilo, program je bil za vse enak,« razlaga Petra Mikeln. To je osnovni problem, saj kasneje učiteljice deklet ne znajo naučiti nogometa, niti ga niso sposobne. Posledično je nogomet za dekleta v šolah marsikje nepoznan in če določen šport ni prisoten v izobraževalnih ustanovah, ga tudi širša družba ne pozna.

Pomanjkanje nogometašic

Tudi zaradi odnosa vzgojno-izobraževalnih ustanov do ženskega nogometa se marsikateri nogometni klub sooča s pomanjkanjem igralk. V Sloveniji je po zadnjih podatkih iz leta 2012 registriranih 1671 igralk, od tega jih je do devetnajstega leta registriranih kar 1096. Številke so v resnici manjše, saj nekatere igralke že več let niso aktivne. Za primerjavo pa Mednarodna nogometna zveza (FIFA) navaja podatek, da je na svetu približno 40 milijonov registriranih igralk nogometa. Zaradi primanjkovanja igralk se pri NZS veliko posvečajo mlajšim selekcijam, saj lahko le tako vzgojijo perspektivne mlade igralke. »Način vključevanja novih nogometašic mora biti sistemski proces, ki je bistvenega pomena za dolgoročno naraščanje števila aktivnih igralk v klubih po vsej Sloveniji,« pravi Petra Mikeln. Danijel Rola, ki je podpredsednik ŽNK Maribor, pa pojasnjuje situacijo v njihovem klubu: »Tudi pri nas primanjkuje igralk in menim, da je tako v vseh slovenskih klubih. Veliko je namreč nogometašic, ki so prestopile starostno mejo za igranje tudi v višji selekciji in tako igrajo po dve tekmi na vikend. Zaradi take obremenitve se pojavijo še poškodbe in potem se zgodi, da gremo na tekmo brez rezervnih igralk ali pa celo s kakšno igralko manj.« Ravno zaradi tega se veliko posvečajo delu z mladimi igralkami. Vizija kluba je namreč povezana z razvojem lastnih igralk. Trenutno imajo v Mariboru organizirane tri mlajše selekcije in še članice. Pri ŽNK Teleing Pomurje trdijo, da trenutno nimajo nobenih težav s sestavljanjem ekip. »Predvsem poskušamo povečati zanimanje osnovnošolk za včlanitev v naš nogometni klub,« dodaja Nuša Ladinek, trenerka selekcije do 12 let. Kupovanja tujih igralk si ne morejo privoščiti in edina možnost za napredek kluba je vzgajanje lastnega igralskega kadra.

Mediji in finance

Nekateri nogometni strokovnjaki pa za neprepoznavnost slovenskega ženskega nogometa krivijo predvsem medije. Nacionalna televizija je namreč prvič v zgodovini predvajala posnetek ženske nogometne tekme šele leta 2008, ko je slovenska reprezentanca v dodatnih kvalifikacijah za evropsko prvenstvo igrala odločilno tekmo proti Ukrajini. V zadnjem času pa se dekliškemu nogometu posvečajo tudi v oddajah Rad igram nogomet in Naš nogomet, ki je financirana s strani NZS. Petra Mikeln je kot lep primer pozitivnega odnosa medijev do ženskega nogometa navedla ŽNK Teleing Pomurje, ki si je skozi svojo zgodovino, z usmerjenim delom in z dobro vzgojo domačih igralk prigaral zgledno mesto v Pomurju. Odnos novinarjev se je izboljšal in zdaj ažurno spremljajo njihove tekme. Za vsako člansko tekmo plačujejo tudi snemanje in predvajanje na lokalni televiziji. Pri ŽNK Maribor pa imajo z mediji tako negativne kot tudi pozitivne izkušnje. Romana Turner, ki je sekretarka kluba, je nezadovoljno dejala, da mediji kar pozabijo na njih. Novinarji nočejo pisati o ženskem nogometu, saj se jim to ne zdi zanimiva tema. »Imamo pa pozitivno izkušnjo z Radiem City, ki nam že od začetka delovanja brezplačno pomaga in sponzorsko vabi gledalce na domače tekme,« razlaga podpredsednik kluba. Tudi igralke so mnenja, da imajo mediji še vedno podcenjujoč odnos do ženskega nogometa. »Največji problem je, da tudi v športnem dnevniku Ekipa redko zasledimo kakšen prispevek o ženskem nogometu. Objavljajo sicer rezultate in trenutno lestvico, vendar to še ni dovolj,« pravi Ines Femec.

Velik problem v slovenskem ženskem nogometu pa predstavljajo finance, ki so v tem trenutku največja ovira za vse nogometne klube, tudi za moške seveda. NZS krije vse stroške tekmovalnega dela, kar pomeni, da financira sodnike in delegate na tekmah. Danijel Rola je povedal, da je Športna zveza Maribor edini sponzor ŽNK Maribor. Vse ostale finance pridobijo s plačili mesečnih vadnin, občasno pa tudi z donacijami različnih podjetij, ki so posledica poznanstva s starši njihovih deklet. Tudi v ŽNK Teleing Pomurje se soočajo s finančnimi težavami. Imajo ogromno idej in projektov, ki jih želijo uresničiti, da bi povečali število igralk, vendar jim velikokrat finance tega ne dopuščajo. Finančne težave bi morda lahko rešili, če bi ženske ekipe priključili k moškim. To sta storila že NK Rudar in NK Radomlje, ki uspešno delujeta v slovenski nogometni ligi. Rola je priznal, da si v ŽNK Maribor želijo sodelovanja z moškimi nogometnimi klubi, vendar jim ženski klubi še vedno predstavljajo le dodaten in nepotreben strošek. »Edino rešitev vidim v uredbi krovne organizacije (NZS), da bi bilo priključevanje ženskih ekip k moškim pogoj za nastopanje kluba v prvi nogometni ligi,« je predlagala Nuša Ladinek.

O prihodnosti slovenskega ženskega nogometa

Ženski nogomet v Sloveniji lahko še samo napreduje, povratka več ni. Hitrost razvoja pa je odvisna od podpore NZS, medijev in sponzorjev. Petra Mikeln je za konec dodala: » Najprej je potrebno spremeniti miselnost o ženskem nogometu pri nas. Tega se zaveda tudi NZS, ki ga bo poskušala dvigniti na višjo raven in s svojimi aktivnostmi spremeniti odnos javnosti do ženskega nogometa.« Tjaša Smolej


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 02. oktober 2013 | v kategoriji: Izdelki študentov