Skoči do osrednje vsebine

Andrej Kavar, univerzitetni diplomirani politolog, 2007


Trenutna zaposlitev: Ministrstvo za obrambo, Stalno predstavništvo RS pri zvezi NATO, vodja NATO podregistra in pomočnik obrambnega svetovalca

KavarDelovne izkušnje: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, koordinator za predsedovanje Svetu EU; Bernard Brunhes International, Short-Term Expert Category III; Center of Excellence in Finance, Project Coordinator; Ministrstvo za obrambo, višji svetovalec.

Znanje tujega jezika danes ni več posebna prednost. Televizija, računalniki, internet in socialni mediji sami ponujajo dovolj možnosti za njihovo priučitev. Znanje tujih jezikov je postala nuja. Skoraj ga ni več mladostnika v naši družbi, ki ne bi govoril tujega jezika. Več kot jih znaš, več veljaš.

Navedeno pa ne velja za tuji strokovni jezik, jezik stroke. Čeprav na prvi pogled moteč element za marsikaterega študenta in nebodigatreba študijskega programa. Priznam, tudi sam sem razmišljal tako, češ saj govorim in razumem dovolj dobro, zakaj bi se moral še posebej učiti nekaj kar že znam ali se bom lahko naučil kasneje. V času študija nisem imel izbire in učenju tujega strokovnega jezika se nisem mogel izogniti.

Imel sem srečo, da sem že med študijem odšel na mednarodno študentsko izmenjavo, kjer sem znanje strokovnega jezika lahko primerjal z ostalimi študenti, ga okrepil in šele takrat sem se zavedel njegove prave vrednosti. Spomnim se, kako izgubljeni so bili kolegi nekaterih drugih držav, katerih znanje jezika ni bilo tako dobro. Prav znanje in poznavanje strokovnega jezika mi je odprlo marsikatera vrata. Naročiti pijačo ali malico ter vprašati za pot okoli mesta smo tako ali tako znali vsi približno enako dobro.

Po vrnitvi iz tujine sem kmalu diplomiral in našel zaposlitev. Večina dela je potekala v tujem jeziku in od znanja in poznavanja jezika niso bile več odvisne le moje ocene, ampak rezultati mojega dela. Tembolj sem takrat spoznal, da študij strokovnega tujega jezika ni bil zaman. V kolikor bi ponovno imel možnost izbire, bi verjetno izbral še kak tuj jezik in izkoristil možnost še kakšne mednarodne študentske izmenjave.

Marsikaj se je v tem času spremenilo. Globalizacija in z njo povezani učinki ponujajo marsikatero priložnost, a tudi veliko pasti. Znanje tujega jezika ni več prednost, kot je bila včasih. Postala je pogoj. Konkurenca je večja, merila so postavljena vedno višje, zahteve so vedno večje. Časa za sprotno učenje je malo, delo je drugačno. Zakaj torej mladim vzeti možnost in jim ne dopustiti, da se v najbolj plodnih letih razvijanja znanja strokovnega tujega jezika ne bi naučili tekom študija? Mar ni glavni namen študija mlade kar najbolje pripraviti za njihov vstop na trg dela in jih opremiti z vsemi potrebnimi znanji?


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 05. februar 2015 | v kategoriji: Ambasadorji