Novo očetovstvo v Sloveniji


Novo_ocetovstvo

Avtorice: Tanja Rener, Živa Humer, Tjaša Žakelj, Andreja Vezovnik, Alenka Švab

Leto izida: 2008

Zbirka: Psihologija vsakdanjega življenja

Založba: Fakulteta za družbene vede

ISBN: 978-961-235-384

Pričujoča monografija pripoveduje zgodbe o fenomenu novega očetovstva pri nas v kontekstu širših družinskih in družbenih trendov v zahodnih državah. Knjiga je rezultat empiričnih raziskav o družinskih trendih in očetovstvu, ki jih izvajajo na Centru za socialno psihologijo, na Fakulteti za družbene vede. Iz teh raziskav avtorice črpajo podatke za družboslovno interpretacijo različnih vidikov fenomena novega očetovstva. V knjigi skušajo z različnih vidikov kritično analizirati fenomen novega očetovstva ter osvetliti predvsem tiste razsežnosti, ki jih druge analize navadno spregledajo.

Monografijo odpira poglavje Tanje Rener z naslovom Spodleteli projekt? Novo očetovstvo v evropski politični in ekonomski zgodovini, ki tematizira ekonomske dejavnosti sodobnih družin ter ugotavlja, da se z modernizacijo in tehnološkim razvojem količina domačega dela ne zmanjšuje, prihaja le do premestitve težišč tega dela z dvigovanjem higienskih, psiholoških, pedagoških in drugih standardov. Sledi poglavje, ki novo očetovstvo obravnava v kontekstu sodobnih družinskih sprememb in trendov. Avtorica Alenka Švab ugotavlja, da se novo očetovstvo ne dogaja zgolj v kontekstu moderne nuklearne – heteroseksualne – družine, temveč se, v kontekstu siceršnjih poznomodernih sprememb zasebnosti, razširja tudi na druge načine družinskega življenja (npr. reorganizirane družine, gejevske in lezbične družine). Živa Humer, avtorica tretjega poglavja z naslovom Očetovske prakse in usklajevanje s plačanim delom, se v svoji analizi novega očetovstva skozi prakse očetovanja v kontekstu usklajevanja dela in družine sprašuje, ali je novo očetovstvo res realnost vsakdanjega življenja ali pa morda zgolj želena podoba, ki jo promovirajo različni mediji. Četrto poglavje z naslovom Očetovstvo in družinska politika so prispevale Živa Humer, Alenka Švab in Tjaša Žakelj. Poglavje se ukvarja z vprašanjem, kakšna je lahko vloga družinske politike pri promociji in spodbujanju aktivnega očetovanja. Poseben poudarek je na starševskem dopustu kot najbolj eksplicitni obliki promocije aktivnega očetovstva. Sledita poglavji, ki se lotevata kritične diskurzivne analize fenomena novega očetovstva. Andreja Vezovnik s Faircloughovo metodo kritične analize diskurza razčleni nekatere prevladujoče diskurze o novem očetovstvu v slovenskih starševskih revijah. Tjaša Žakelj pa se osredotoči na razlike v dodelitvah otrok očetom in materam.


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 02. januar 2016 | v kategoriji: Dokumenti