Družbeni vidiki darovanja organov in tkiv v Sloveniji: analiza spodbujevalnih in zaviralnih dejavnikov za oblikovanje programov za doseganje vedenjskih sprememb


Tip raziskovalnega projekta: Aplikativni projekt – manjši

B cenovna kategorija, čas trajanja: 1. 1. 2016 do 31. 12. 2018, število raziskovalnih ur 3199/leto.

Sodelujoče raziskovalne organizacije: 
1. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede                     
2. Nacionalni inštitut za javno zdravje

Sofinancer in soizvajalec projekta: Slovenija - Transplant

Člani projektne skupine na FDV:
Ule Mirjana
Tanja Kamin
Vezovnik Andreja
Živoder Andreja
Urška Kolar - dr.
Gregor Petrič
Jernej Berzelak
Matic Kavčič
Bojana Lobe
Anja Kolak (T)
 
Članica projektne skupine na NIJZ:
Helena Jeriček Klanšček

Razdelitve raziskovalnih ur:

Pogodbene stranke

Leto 2016

Leto 2017

Leto 2018

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede

2559

2559

2559

NIJZ

640

640

640

SKUPAJ:

3199

3199

3199

 

 

 

 

 

 

Presaditev organov in tkiv kot oblika metode zdravljenja je pomembno napredovala, tako v stopnji preživelih pacientov po presaditvi, kot tudi v razvijanju novih presaditvenih metod. Uspešnost presaditve kot metode zdravljenja pa poraja veliko nesorazmerje med številom organov, ki so na voljo za presaditev, in številom ljudi, ki čaka na presaditev. Povpraševanje po vitalnih organih je v zadnjih desetletjih eksponentno naraslo, saj je za veliko kroničnih srčnih, pljučnih in bolnikov na jetrih, presaditev edina možnost za preživetje. V Sloveniji trenutno čaka na čakalni listi za presaditev 245 pacientov, ki jim bo presaditev podaljšala življenjsko dobo in znatno izboljšala kakovost življenja; samo v letu 2013 je med čakanjem na presaditev v Sloveniji umrlo 10 ljudi, ker je njihova bolezen napredovala do točke, ko presaditev ni bila več mogoča. Metoda presaditve lahko doseže svoj potencial šele, ko jo družba odprto sprejme in je število ljudi, ki so pripravljeni darovati svoje organe po smrti, v skladu s povpraševanjem po organih za  presaditev. Čeprav se več kot polovica Slovencev strinja s presaditvijo organov in tkiv kot obliko medicinskega zdravljenja in celo izkazuje svojo namero za darovanje organov in tkiv po svoji smrti, ali za privolitev v darovanje organov svojih sorodnikov, je le 0,22 % Slovencev uradno registriranih kot darovalcev organov. Na splošno so stališča pretežno naklonjena darovanju organov, vendar tem naklonjenim stališčem ne sledi tudi vedenje. Zaradi pomanjkanja raziskav na to temo, nimamo prave razlage tega razkoraka. Centralno zasnovane kampanje za darovanje organov večinoma niso uspešne in učinkovite, kar še dodatno potrjuje, da učinkovita promocija za posmrtno darovanje organov ni mogoča brez razumevanja spodbujevalnih in zaviralnih dejavnikov darovanja organov in tkiv v posamezni družbi.

S projektom želimo najti načine, kako zmanjšati razkorak med povpraševanjem in ponudbo organov in tkiv ob pogoju, da presaditev organov ostane v celoti prostovoljna, odvisna od  pripravljenosti ljudi za darovanje svojih organov ali organov svojih bližnjih po smrti drugim, ki jih potrebujejo. S projektom želimo poglobiti znanje o dejavnikih, ki vplivajo na pripravljenost za darovanje organov in razumevanje razkoraka med izraženo pripravljenostjo, namero in dejanskim vedenjem, povezanim z darovanjem organov in tkiv. Glavni cilj projekta je raziskati, problematizirati in pridobiti poglobljeno znanje o družbenih vidikih darovanja organov v Sloveniji. Cilj bo dosežen s podrobno analizo zaviralnih in spodbujevalnih dejavnikov za posmrtno darovanje organov in tkiv, ki ji bodo sledila priporočila za načrtovanje programa za doseganje vedenjskih sprememb (več pogovorov o darovanju organov z družinskimi člani in več darovalcev) v slovenski populaciji. Razumevanje zaviralnih in spodbujevalnih dejavnikov bomo pridobili s kvantitativno anketo na reprezentativnem vzorcu splošne populacije v Sloveniji, kvalitativnimi poglobljenimi intervjuji z zdravstvenimi strokovnjaki, moderatorji zdravstvenih spletnih skupnosti in z novinarji, ki poročajo o zdravstvenih temah ter fokusnimi skupinami splošne populacije in posameznih skupin segmentirane populacije, kot tudi z analizo diskurzov množičnih in družbenih medijev, ki sooblikujejo javno mnenje, prepričanja ljudi ter informacije o darovanju organov in tkiv. V projektu bomo na podlagi rezultatov raziskave izdelali priporočila in smernice za razvijanje programov za spremembo vedenja na področju darovanja organov in tkiv, ki bodo v pomoč pri načrtovanju in implementaciji uspešne in učinkovite promocije darovanja organov in tkiv, ki upošteva slovenski kulturni in družbeni kontekst darovanja organov.

logo3logo4logo2logo1




Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 05. april 2016 | v kategoriji: Projekti