Pravičen trajnostni prehod: sindikati imajo podporo članstva, a morajo vpliv razširiti

Ljubljana, 25. september – V prostorih Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je potekala predstavitev rezultatov temeljnega raziskovalnega projekta Sindikati in trajnostni prehod: pričakovanja in paradoksi, ki ga je financirala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. Namen projekta je bil preučiti, kako se slovenski sindikati vključujejo v razprave o trajnostnem prehodu, s kakšnimi napetostmi in izzivi se pri tem srečujejo ter na kakšne načine poskušajo reševati konflikte med varstvom okolja, ustvarjanjem delovnih mest in pričakovanji delavcev. Poseben poudarek je bil namenjen tudi pogledom delavcev na vlogo sindikatov pri obravnavi trajnostnega prehoda in okoljskih vprašanj.

V uvodni predstavitvi je doc. dr. Branko Bembič predstavil izsledke intervjujev s predstavniki slovenskih sindikatov. Sindikati pri oblikovanju svojih strategij do trajnostnega prehoda delujejo v različnih razsežnostih: od globine in širine delovanja do zmožnosti uveljavljanja sprememb. Znotraj slednje dimenzije so ugotavljali, da so najbolj vidne aktivnosti in pobude sindikatov za blažitev klimatskih sprememb, medtem ko so predstavniki sindikatov nedejavnost pripisovali pomanjkanju interesa članov in pomanjkanju virov (predvsem kadrovskih).

Nato je prof. dr. Urša Golob predstavila rezultate kvantitativnih raziskav, opravljenih na vzorcu članov sindikatov in panelu FDV. Na splošno rezultati kažejo, da se vprašanja trajnostnega prehoda članom in zaposlenim zdijo pomembna. Primerjava je sicer razkrila pomembne razlike v percepcijah: člani sindikatov so sindikatom pripisovali večjo sposobnost spopadanja z izzivi trajnostnega prehoda kot nečlani. Predstavila je tudi razlike med člani sindikatov iz prizadetih panog in ostalimi. Izsledki raziskave namreč kažejo, da so člani iz panog, ki bodo zaradi prehoda najbolj prizadete, nekoliko manj optimistični in pogosteje menijo, da večje spremembe niso potrebne.

Nazadnje je prof. dr. Klement Podnar opozoril na dvojno podobo sindikatov: znotraj članstva predstavljajo vir identitete, pripadnosti in legitimnosti, v širši javnosti pa prevladuje bolj pragmatičen pogled, ki sindikate vidi predvsem kot akterje pri plačah in delovnih pogojih. Glavni izziv, ki iz tega izhaja, je prenos notranje moči v zunanjo legitimnost in širšo podporo. Pomembno ugotovitev sicer predstavlja dejstvo, da člani višje zaznavajo prosocialni imidž sindikatov, v primerjavi s instrumentalnim, kot so v intervjujih predpostavljali predstavniki sindikatov.

Sindikati stojijo pred izzivom usklajevanja svojih tradicionalnih vlog z novimi zahtevami trajnostnega prehoda, pri čemer pa ne vodstva sindikatov ne člani ne zaznavajo velikih trenj. Čeprav znotraj članstva sindikati uživajo podporo in legitimnost, se morajo naučiti učinkovito komunicirati in uresničevati svoje cilje tudi v širšem družbenem kontekstu. Prav usklajenost notranje moči in zunanjega vpliva bo ključna za njihov uspeh pri soustvarjanju trajnostne prihodnosti, ki hkrati varuje okolje in skrbi za delavce.