Fragmentacija in prihodnost dela v digitalnem kapitalizmu
(Ur. Sanja Bojanić, Aleksandra Kanjuo Mrčela in Jelena Guga, 2026, CAS SEE EDITIONS, UNRI)
Digitalizacija v sodobnih družbah ni več le obrobno tehnološko vprašanje, temveč je postala strukturna razsežnost družbene ureditve. Ne gre več zgolj za niz tehničnih inovacij, temveč za vpliv na preoblikovanje komunikacijskih infrastruktur in organizacijo dela, pa tudi na oblikovanje upravljanja, pravnih ureditev, kulturnih institucij in pogojev za ustvarjanje znanja. V tem smislu je digitalizacija neločljivo povezana s sodobno preobrazbo kapitalizma, saj postaja ključni mehanizem za akumulacijo, nadzor in reorganizacijo tržnih odnosov ter dela in kapitala.
Izhajajoč iz te predpostavke knjiga Fragmentacija in prihodnost dela v digitalnem kapitalizmu, ki je maja 2026 izšla v založbi Centra za napredne študije jugovzhodne Evrope Univerze na Reki (Fragmentacija i budućnost rada u digitalnom kapitalizmu) in pri kateri so sodelovali avtorice in avtorji treh univerz (U BG, UNRI in UL), digitalizacijo ne obravnavana kot linearni proces modernizacije ali kot normativno nevtralen sinonim za razvoj, ampak kot večdimenzionalni družbeni proces, katerega učinki so protislovni, neenakomerno porazdeljeni in politično posredovani.
Osnovna teza zbornika je, da digitalna transformacija ne deluje v enem samem registru. Hkrati vpliva na demokratične institucije, javno sfero, epistemološke prakse, trg dela, sisteme socialne varnosti, mehanizme pravnega varstva, kulturno produkcijo in organizacijske oblike dela. Zato njenih posledic ni mogoče ustrezno analizirati znotraj ene same discipline ali iz ene same problematične perspektive.
Ključni prispevek te knjige je v premostitvi fragmentacije znanja in praks, ki jo povzroča sama digitalizacija. Z združevanjem različnih disciplinarnih perspektiv in empiričnih spoznanj knjiga spodbuja oblikovanje širšega polja razumevanja, ki presega delne analize in omogoča povezovanje raziskovalnih, institucionalnih in družbenih akterjev. Knjiga implicitno služi tudi kot platforma za mobilizacijo kognitivnih in družbenih virov: ne v smislu neposrednih normativnih predpisov, temveč z ustvarjanjem pogojev za artikulacijo alternativnih institucionalnih rešitev in kolektivnih odzivov na protislovja digitalnega kapitalizma.
Prispevki, zbrani v tej knjigi, kažejo, da se vprašanja digitalizacije danes pojavljajo na stičišču politične teorije, sociologije dela, epistemologije, pravnih študij, analize spola, organizacijskih študij in kulturnih študij. V tem smislu tema te knjige ni »tehnologija« kot izoliran objekt, ampak digitalizacija kot družbeni odnos.