Kakšne možnosti imajo sindikati za udejanjanje trajnostnih praks?

V času, ko trajnostni prehod postaja osrednje politično, gospodarsko in socialno vprašanje, je vloga delavskih sindikatov v tem procesu pogosto spregledana.

Nova znanstvena objava v reviji Sustainability: Science, Practice and Policy prinaša prvo kvantitativno oceno tega, kakšne možnosti – t. i. affordances – imajo sindikati v Evropi za udejstvovanje na področju trajnostnosti.

Avtorji raziskave dr. Kaja Primc, dr. Darja Zabavnik, dr. Renata Slabe-Erker (vsi Inštitut za ekonomska raziskovanja), doc. dr. Branko Bembič in prof. dr. Urša Golob Podnar (oba s FDV) so razvili indeks, ki meri potencial sindikatov za trajnostno delovanje v treh dimenzijah: okoljski zavzetosti članov, socialni vključenosti ranljivih skupin ter institucionalni moči sindikatov.

Rezultati raziskave pokažejo izrazite razlike med evropskimi državami. Medtem ko so sindikati v državah, kot so Avstrija, Belgija, Portugalska in Norveška, dobro umeščeni za spodbujanje trajnostnega prehoda, je položaj v nekdanjih tranzicijskih državah in Združenem kraljestvu bistveno šibkejši. V teh okoljih sindikatom pogosto primanjkuje institucionalne podpore, dostopa do mehanizmov odločanja in širšega družbenega priznanja.

Pomen raziskave presega ozke okvire sindikalnega delovanja. Ugotovitve opozarjajo, da lahko močni in vključujoči sindikati pomembno prispevajo k pravičnemu zelenemu prehodu – s tem pa vplivajo na kakovost dela, varnost zaposlitve in pravičnost razdelitve bremen tudi za tiste, ki niso člani sindikatov.

Članek o tem ali si sindikati lahko privoščijo trajnostno delovanje (Can trade unions in Europe afford to act sustainably?), je nastal v okviru temeljnega raziskovalnega projekta Sindikati in trajnostni prehod: pričakovanja in paradoksi (vodja projekta je prof. dr. Urša Golob s Fakultete za družbene vede).