Skoči do osrednje vsebine

Sindikati in trajnostni prehod: pričakovanja in paradoksi

  • Sindikati in trajnostni prehod

    Sindikati in trajnostni prehod

  • Sindikati in trajnostni prehod

Novice

Delovni sestanek

V prostorih Fakultete za družbene vede v Ljubljani, so se sestali člani projektne skupine in sodelavci iz Inštituta za ekonomska raziskovanja (IER).

3. oktober 2022 | Obvestila

Opis projekta

Raziskave kažejo, da so lahko sindikati tako sila sprememb kot tudi kontinuitete v trajnostnem prehodu, saj lahko, na eni strani, proaktivno sprejmejo prehod, lahko pa, na drugi, igrajo tudi vlogo neaktivnih podpornikov ali nasprotujejo regulaciji ter v skrajnih primerih celo zanikajo znanstveni konsenz, ki poudarja problematičnost podnebnih sprememb.

Kljub temu, da so sindikati pomemben deležnik v trajnostnem razvoju, je njihova vloga pri tem teoretično in empirično premalo preučena. 

Namen  projekta  je  raziskati,  kako  se  sindikati  v  Sloveniji  ukvarjajo  s  trajnostnim  prehodom,  s kakšnimi napetostmi in izzivi se soočajo ter kako poskušajo rešiti zaznane napetosti, ki izhajajo iz konfliktov med ustvarjanjem delovnih mest in varstvom okolja ter pričakovanji delavcev. Poleg tega bo projekt ocenil tudi vidike delavcev o vlogi in delovanju sindikatov pri obravnavi SCP in okoljskih vprašanj. V podporo temu projekt obravnava štiri glavne cilje:

Cilj 1: Umestiti (nacionalne) sindikate kot akterje v raziskavah trajnostnih prehodov, identificirati napetosti in izzive sindikatov v kontekstu teh prehodov in raziskati načine, kako jih je mogoče rešiti. 

Cilj 2: Predstaviti položaj držav članic EU v smislu podobnosti in razlik v vključenosti sindikatov v politike trajnosti/podnebnih sprememb na visoki ravni analize.

Cilj 3: Raziskati položaj in delovanje sindikatov v kontekstu trajnostnih prehodov; stališča njihovih uradnikov, strategije, zaznane napetosti in odzivi na izzive, povezane z vprašanji SCP/trajnostjo.

Cilj  4:  Analizirati  nomološko  mrežo  (tj.  opazne  manifestacije)  na  individualni/mikro  ravni  s poudarkom  na  (1)  predstavitvah  članov  sindikatov  o pozicioniranju  in  delovanju  sindikatov  v kontekstu trajnostnih prehodov, (2) pričakovanjih in (3) lastnem stališču do pomembnih vprašanj trajnosti.

Poročila

Projektna skupina

Center za preučevanje organizacij in človeških virov

Urša Golob je redna profesorica na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in pridružena raziskovalka v Centru za preučevanje organizacij in človeških virov. Raziskovalno se ukvarja z vprašanji družbene odgovornosti in trajnosti. Je soustanoviteljica mednarodne konference o komuniciranju družbene odgovornosti, vključena pa je tudi v odbor slovenske konference o družbeni odgovornosti IRDO. Njeno delo je objavljeno v številnih uglednih mednarodnih revijah. Uredila je tudi več posebnih številk mednarodnih revij na temo družbene odgovornosti.

Branko Bembič je docent na Katedra za razvoj in menedžment organizacij in človeških virov ter raziskovalec na Centru za raziskovanje organizacije in človeških virov na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Sodeloval je tudi z International Labour Organisation kot nacionalni strokovnjak za Slovenijo na področju industrijskih odnosov. Področja njegovega zanimanja so sociologija dela, industrijski odnosi, kritika politične ekonomije in ekonomska zgodovina. O teh temah je napisal več člankov v revijah in poglavij v knjigah.

Klement Podnar je redni profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in pridružen raziskovalec v Centru za preučevanje organizacij in človeških virov. Njegov obsežni raziskovalni opus zajema teme, povezane z različnimi vidiki korporativnega komuniciranja in marketinga, s poudarkom na raziskovanju vprašanj, ki vključujejo organizacijsko identifikacijo in zavezanost. Aktiven je tudi na področju družbene odgovornosti in trajnosti. Uredil je nekaj posebnih številk mednarodnih revij na temo družbene odgovornosti. 

Jasna Mikić Ljubi je raziskovalka in docentka na Centru za proučevanje organizacij in človeških virov (FDV UL). Raziskovalno se ukvarja s temami spola, jezika, družbenih neenakosti in trga delovne sile. Njeno delo zajema sodelovanje na več nacionalnih in mednarodnih projektih. Je tudi avtorica knjige Spol in jezik (Založba FDV, 2021), članica uredniškega odbora revije Review of Economics and Economic Methodology (REEM) in vodja Terminološke sekcije pri Slovenskem sociološkem društvu. 

Ana Marja Mustafai je mlada raziskovalka na Centru za za preučevanje organizacij in človeških virov in doktorska študentka na Fakulteti za družbene vede univerze v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja z različnimi vidiki dela, med drugim v povezavi z različnimi organizacijskimi izidi kot sta organizacijska identifikacija in zavezanost.

Jožica Čehovin Zajc je docentka na Centru za raziskovanje organizacije in človeških virov na Fakulteti za družbene vede UL in na Zdravstveni fakulteti UL, kjer poučuje metodološke predmete in izvaja raziskave. Njeni raziskovalni interesi segajo v širok spekter sociologije dela in zdravja.

Inštitut za ekonomska raziskovanja

Kaja Primc je znanstvena sodelavka na Inštitutu za ekonomska raziskovanja v Ljubljani in docentka na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Njeno raziskovanje se osredotoča na upravljanje z okoljem, trajnostno potrošnjo, krožno gospodarstvo, merjenje družbenih učinkov in energetsko revščino.

Renata Slabe Erker je strokovno-raziskovalna svetnica na Inštitutu za ekonomska raziskovanja v Ljubljani. Delala je na številnih raziskovalnih projektih s področja okoljske ekonomije in trajnostnega razvoja. V zadnjem času se njene raziskovalne dejavnosti osredotočajo na ekonomske učinke podnebne in energetske politike, energetsko revščino, ozelenitev javne infrastrukture, merjenje družbenih učinkov in krožno gospodarstvo.

Darja Zabavnik, mag. ekon. ved, je mlada raziskovalka na Inštitutu za ekonomska raziskovanja v Ljubljani in doktorska študentka na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Njena raziskovalna dejavnost je usmerjena predvsem na ekonometrično modeliranje narodnega gospodarstva in proučevanje transmisijskih kanalov med finančnimi in realnimi sektorji.